To je odprto pismo dekleta bivšemu fantu, zaradi katerega je podvomila v svojo lepoto. To je zapis za vse ženske s podobno izkušnjo, ki so jo morda želele deliti z drugimi, pa niso uspele zbrati dovolj poguma.
Zaradi tebe sem se počutila neprivlačno in debelo. Dobila sem občutek, da si ne zaslužim tvoje ljubezni, toda stvari so se spremenile. Moja čustva niso več pod tvojo kontrolo.
Vesela sem, da te ni več v mojem življenju. Nenehno sem ti poskušala ugajati in to me je počasi ubijalo. Zdaj, ko te ni več, se počutim svobodno. Zdaj lahko najdem nekoga, ki ga ne bo motilo, če imam kakšen kilogram preveč, ker sem v duši še vedno isto čudovito bitje, ne glede na to, kaj pokaže tehtnica.
Prekrivanje podočnjakov s pudrom zaradi neprespanih noči ni lažno pretvarjanje. Pretvarja se tisti, ki daje videz ljubečega moškega, ki je prisegel, da me ne bo nikoli prizadel, potem pa stori ravno to.
Nekoč sem se zaradi tebe mučila s preštevanjem kalorij in oblačenjem perila, ki ti je bilo všeč. Moja košarica je bila v trgovini vedno polna stvari, zaradi katerih naj bi me imel ti še rajši. Toda zdaj sem pametnejša in moja samopodoba ni več odvisna od moških. Zdaj se lepo oblečem zase. Ne potrebujem moškega, ki mi bo povedal, da sem seksi. Vem, koliko veljam.
Če bi bil normalen tip, ne bi ves čas buljil v moje prsi, ampak bi me kdaj pogledal tudi v oči in poslušal, kaj imam za povedati. Škoda, ker si vso svojo pozornost usmeril na moje telesne “pomanjkljivosti”, namesto da bi prepoznal mojo notranjo lepoto.
Najlepša sem takrat, ko sem srečna in počnem tisto, kar me veseli. Lepota se pokaže v drobnih trenutkih, ko iskrica iz notranjosti zasveti skozi moje oči in nasmeh.
Minili so časi, ko sem ure in ure preživela pred ogledalom vsakič, ko sem zapustila hišo. Samo zato, da bi se počutila posebno. Makeup zame ni več sinonim za samozavest, ampak zgolj pripomoček s katerim zakrijem kakšno pomanjkljivost. Ne mislim več, da je moj obraz ena sama velika napaka in ne potrebujem na kilograme ličil, da bi se počutila lepa.
Lepota prihaja v različnih oblikah in velikostih. Zaradi vseh svojih “pomanjkljivosti” nisem manj lepa, ampak edinstvena.
Še vedno delam na sebi in še vedno pridejo dnevi, ko se ne počutim najbolje v lastni koži. Ampak nikoli več ne bom dovolila, da bi bil kateri koli moški na tem svetu gospodar moje samozavesti. Kaj si drugi mislijo o meni je njihova stvar. Jaz sem tista, ki se mora vsako jutro pogledati v ogledalo, zato je edino pomembno to, kar si jaz mislim o sebi.
Vem, da sem čudovita, ti pa si bil preveč slep, da bi to opazil.