Ko mlajši sodelavec ob petih popoldne ugasne računalnik in odide domov, ga nekateri še vedno vidijo kot nekoga, ki ni dovolj predan svojemu delu. Dolge ure v pisarni so bile desetletja sinonim za ambicioznost, pripravljenost na uspeh in profesionalnost.
Toda vse več strokovnjakov meni, da je prav ta način razmišljanja razlog, da danes toliko zaposlenih izgoreva. Vprašanje zato ni več, ali je generacija Z manj delovna od prejšnjih, temveč ali je preprosto prva generacija, ki odkrito zavrača kulturo izgorelosti.

Je generacija Z res manj ambiciozna?
Stereotip, da mladi nočejo delati, se pojavlja skoraj pri vsaki novi generaciji. Danes je tarča generacija Z, ki jo delodajalci pogosto opisujejo kot premalo predano, preveč občutljivo ali celo leno.
Psihoterapevti in strokovnjaki za delovno okolje opozarjajo, da takšna oznaka zgreši bistvo. Mlajši zaposleni praviloma ne zavračajo dela, ampak idejo, da je vrednost človeka odvisna od števila ur, ki jih preživi v službi. Njihov cilj ni delati manj, temveč delati bolj smiselno in ob tem ohraniti prostor za zasebno življenje, zdravje in odnose.

Zakaj drugače gledajo na delo?
Generacija Z je odraščala v času gospodarskih kriz, pandemije, hitrega tehnološkega razvoja in vse večjih razprav o duševnem zdravju. Mnogi so opazovali starše ali starejše sodelavce, ki so leta vlagali ogromno energije v službo, v zameno pa pogosto doživeli izgorelost, odpuščanja ali negotovost.
Zato uspeha ne merijo več zgolj z napredovanji ali številom opravljenih nadur. Veliko pomembnejši so jim kakovost življenja, fleksibilnost, občutek smisla in zdrave meje med delom ter prostim časom.
Dolge ure še ne pomenijo dobre zaposlenosti
Dolgo je veljalo, da zadnji, ki zapusti pisarno, dela najbolje. A raziskave o produktivnosti že leta kažejo, da več ur ne pomeni nujno tudi boljših rezultatov.
Psihologi opozarjajo, da lahko kultura, ki nagrajuje predvsem prisotnost, spodbuja zgolj navidezno produktivnost. Ljudje ostajajo dlje v pisarni ali so ves čas dosegljivi predvsem zato, ker želijo ustvariti vtis predanosti, ne pa zato, ker bi bilo njihovo delo zaradi tega kakovostnejše.
Ženske pogosto nosijo še eno nevidno breme
Posebej zanimiv je del razprave, ki se nanaša na ženske. Poleg svojega dela pogosto opravljajo še veliko nevidnega dela, ki ga skoraj nihče ne opazi.
To vključuje skrb za dobro vzdušje v ekipi, pomoč sodelavcem, organizacijo sestankov, čustveno podporo in številne drobne naloge, brez katerih delovno okolje ne bi delovalo tako gladko. Takšno delo redko vpliva na napredovanje ali plačo, pogosto pa pomembno prispeva k občutku preobremenjenosti.

Morda problem ni v generaciji, ampak v kulturi dela
Strokovnjaki opozarjajo, da današnje napetosti med generacijami pogosto izhajajo iz različnih predstav o tem, kaj pomeni biti dober zaposleni.
Starejše generacije so bile vzgojene v prepričanju, da se je treba za uspeh dokazovati z odrekanjem. Mlajše generacije pa bolj poudarjajo učinkovitost, jasne meje in psihološko varnost. To ne pomeni, da ena stran dela pravilno, druga pa napačno. Gre za dva različna pogleda na delo, ki se trenutno srečujeta na istem delovnem mestu.
Kaj se lahko naučimo drug od drugega?
Namesto da generacije primerjamo in si pripisujemo etikete, bi bilo verjetno koristneje razmisliti, kaj lahko vsaka prinese v sodobno delovno okolje.
Izkušnje, vztrajnost in odgovornost ostajajo izjemno pomembne vrednote. Enako pomembno pa je spoznanje, da uspešna kariera ne bi smela temeljiti na kronični izčrpanosti.
Če mlajše generacije opozarjajo na pomen ravnovesja med delom in življenjem, to ni nujno znak pomanjkanja ambicioznosti. Morda le postavljajo vprašanja, ki bi si jih morali zastaviti že veliko prej.
Preberite še:
Zakaj se toliko žensk počuti krivo, ko si končno vzamejo čas zase?
Kaj če največji karierni strah ni izguba službe, ampak občutek, da ste obstali?
Zakaj nas v službi bolj skrbi, da bomo izpadle nesramne, kot pa preobremenjene?
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
Foto: Unsplash, Magnific, Pexels










