Kolumna urednice: Všečki so postali davek na prijateljstvo. In očitno ga moramo plačevati.
Všeček pod fotografijo je postal več kot drobna pozornost. V kolumni urednice o tem, zakaj preverjamo, kdo je komu namenil srček, in kaj takšno štetje naredi našim prijateljstvom.
Včasih za prijateljstvo vsaj nismo potrebovali javnih dokazov. Poklicali smo se, šli na kavo, skupaj preživeli večer. Danes se je med nas prikradlo še nekaj, kar se na prvi pogled zdi povsem nedolžno. Majhen srček pod fotografijo.
Toda ta srček ima lahko precej večjo težo, kot bi mu jo bili pripravljeni priznati. Pomeni, da smo nekoga opazili, podprli, mu namenili pozornost. Če ga ni, pa lahko sproži vprašanje, ki ga na glas morda niti ne izrečemo: zakaj je všečkala njeno fotografijo, moje pa ne?
Ko naklonjenost postane obveznost
Na ta pojav je že leta 2018 v intervjuju za 24UR Fokus opozorila filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl. Všečkanje je opisala kot nekakšen nov davek, ki ga plačujemo za prijateljstvo. Skoraj osem let pozneje se mi zdi ta misel še bolj aktualna.
Všečkamo fotografije prijateljic, znancev, sodelavcev in ljudi, s katerimi se že leta nismo pogovarjali. Ker nam je nekaj všeč, pa tudi iz vljudnosti, navade ali občutka, da se spodobi. Včasih objavi namenimo srček, še preden smo jo sploh dobro pogledali.
In včasih pričakujemo povračilo.
Kot urednica digitalnega medija se dobro zavedam, koliko pomena pripisujemo odzivom na spletu. Spremljamo jih, primerjamo, iz njih skušamo razbrati, kaj ljudi zanima. Toda ko začnemo po podobnem načelu presojati prijateljstva, številke dobijo precej bolj osebno težo.
Objava brez odziva nenadoma ni več samo objava brez odziva. Postane nekaj, kar vzamemo osebno.
Videla je zgodbo. Zakaj ni všečkala fotografije?
Dovolj je že drobna opazka. Prijateljica je pogledala našo zgodbo, fotografije pa ni všečkala. Znanka je komentirala objavo nekoga drugega, naše pa ne. Nekdo, s katerim smo včeraj sedeli na kavi, je danes na Instagramu pozoren na vse druge.
Nato se začne preverjanje. Kdo je komu namenil srček, kdo se redno oglaša pod čigavimi objavami in kdo je tokrat izostal. Skoraj kot bi vodili evidenco naklonjenosti, v kateri mora biti na koncu vse poravnano.
Najbolj neprijetno je, da se takšno preverjanje lahko nadaljuje tudi med naslednjo kavo. S pripombo, zavito v šalo, ali z vprašanjem, ki že vsebuje očitek: »Moje objave pa nisi videla?«
Takrat všeček ne pomeni več, da nam je nekaj všeč. Pomeni, da smo izpolnili pričakovanje. In njegova odsotnost zahteva pojasnilo.
Seveda lahko zaboli, če nas nekdo vztrajno spregleduje. Toda med občutkom zapostavljenosti v odnosu in manjkajočim srčkom pod fotografijo je vendarle razlika. Včasih smo samo utrujeni. Včasih objave ne vidimo. Včasih telefon odložimo.
Tudi prijateljici bi lahko dovolili tak dan.
Tudi običajna sreda je naše življenje
Ob spremljanju tujih odzivov se hitro zapletemo še v spremljanje tujih življenj. Prijateljica je na Maldivih. Znanka je kupila stanovanje. Nekdanja sošolka je pri petdesetih videti bolje kot pri tridesetih. Mi pa imamo povsem običajno sredo.
S to sredo ni nič narobe, dokler je ne postavimo ob skrbno izbrane vrhunce drugih. O občutkih manjvrednosti, ki jih krepi takšno primerjanje, je govorila tudi Saleclova.
Vemo, da na Instagramu ne vidimo vsega. Vendar nas to znanje ne zaščiti vedno pred občutkom, da zamujamo nekaj boljšega. Zato izbiramo tudi sami. Lepšo fotografijo, boljši kot, trenutek, ki bo videti dovolj zanimiv. Potem preverimo odzive. In krog je sklenjen.
Prijateljstvo brez občinstva
Instagram mi je blizu. Zaradi dela, navdiha in ljudi, ki jih tam srečujem. Prav zato se mi zdi vredno razmisliti, koliko prostora mu odmerjamo pri presojanju odnosov.
Skupna fotografija je lahko lep spomin. Javna čestitka pozorna gesta. Toda nobena od njiju ne bi smela postati obvezno dokazilo o bližini.
Nekdo redno všečka naše objave, pa ne ve, kaj se nam trenutno dogaja. Drugi na spletu skoraj ne reagira, a se spomni vprašati, kako je minil pomemben sestanek ali kaj nas je zadnje dni skrbelo. To razliko poznamo. Le pri preverjanju srčkov včasih pozabimo nanjo.
Zato bi si želela manj obračunavanja, komu smo namenili koliko pozornosti, in več svobode, da smo si blizu tudi brez javnih potrditev.
Prijateljici bi rada dolgovala kavo. Ne všečka.
Vaša,
PREBERI ŠE
Foto: Magnific
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke.
Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
