Ljubljana in Celje sta bila minuli teden v znamenju »Dnevov Črne gore v Sloveniji«, ki so pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo Črne gore postregli s pestrim tridnevnim kulturnim dogajanjem.
Slovensko občinstvo je uživalo ob predstavah neodvisne črnogorske gledališke produkcije in se zabavalo na koncertu dinamičnega hip-hop dueta Who See. Poleg tega je bil na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavljen tudi program »Kreativna Crna gora«.Prav projekta iz omenjenega programa sta v konkurenci številnih kreativnih projektov iz kar 19 držav, prejela tudi prestižno nagrado BIG SEE, ki jo podeljuje slovenski zavod Big.
Poleg tega sta predstavnika Ministrstva za kulturo Črne gore in Založbe Beletrina podpisala pogodbo za dvojezično izdajo pesnitve Gorski venec. Četrta izdaja najbolj znanega dela Petra II Petrovića Njegoša bo v slovenskem prevodu izšla leta 2021.
V Ljubljani so v organizaciji veleposlaništva Črne gore v Sloveniji in črnogorske gospodarske zbornice pripravili tudi sprejem, ki so se ga udeležili številni eminentni predstavniki obeh držav. Poleg veleposlanika Črne gore v Sloveniji Vujice Lazovića, predsednika črnogorske gospodarske zbornice Vlastimira Golubovića in ministrice za gospodarstvo Dragice Sekulič, je zbrane nagovoril tudi minister za kulturo Aleksandar Bogdanović.
Slednji je poudaril, da so se na ministrstvu za kulturo letos resno lotili dela na področju kreativnih industrij. »O dosedanji uspešnosti tega projekta pričata tudi pomembni nagradi, ki sta ju v okviru prestižne konference Big SEE Award, prejela naša projekta v Ljubljani,« je povedal Bogdanović in dodal, da je na področju kulture med državama še veliko odprtega prostora za sodelovanje.
»Dve predstavi neodvisne črnogorske gledališke produkcije in naš MTV nagrajeni hip hop duet Who See dokazujejo, da Črna gora namenja vse več pozornosti neodvisni in alternativni kulturni sceni, kot je to počela tudi Slovenija. Zaradi tega je Slovenija dober zgled za nas in trdno verjamem, da lahko sodelujemo tudi na številnih drugih področjih kulture in umetnosti. Dejstvo je, da so črnogorski ustvarjalci s področja gledališča in arhitekture prisotni na slovenski sceni in da tudi slovenski avtorji pogosto prispevajo svoj delež na črnogorskem kulturnem parketu. Prepričan sem, da je naše sodelovanje lahko še bolj plodno in da so lahko nosilci tega sodelovanja prav ustanove obeh držav,« je še dejal minister.
