Umetno krzno povezujemo s puhastim blagom, ki je izdelano z namenom, da oponaša videz živalske dlake in ima enako dobre toplotne lastnosti ter je mehak na otip. Čeprav se lastnosti umetnega krzna ne ujemajo popolnoma z lastnostmi pravega krzna, ki je kvalitetnejše in debelejše pa ima umetno krzno kljub temu dovolj očitnih prednosti, da zasenči sporno in čedalje bolj nepriljubljeno obliko krzna.
Zaradi svoje majhne debeline je šivanje z njim preprosto in nezahtevno. Možno je barvanje vlaken v katerikoli barvni odtenek, saj surovinska sestava materiala to omogoča. Prav tako je umetno krzno trpežnejše in odpornejše na dejavnike iz okolja ter počasneje vpija vlago. Odporen je na plesen, napade insektov in moljev, kar prinaša velik plus že tako priljubljeni tekstiliji. Nekatera umetna krzna lahko celo ročno operemo brez da bi pri tem poškodovali blago. Že vrsto let se ga uporablja v oblačilni industriji, za izdelavo plišastih živali in modnih dodatkov ter za okrasno dekoracijo.
Prvo umetno krzno je bilo predstavljeno leta 1929, komercialno dostopno pa je postalo po letu 1950.
Njegova sestava vsebuje različne sintetične polimere, v praksi se tako uporabljajo akrilna in modalna vlakna ali mešanice le-teh. Nekateri proizvajalci eksperimentirajo z izdelovanjem umetnega krzna iz naravnih vlaken kot sta bombaž in konoplja, saj so slednja toplejša in okolju prijaznejša v primerjavi s sintetičnimi. Vlakna, kratka ali dolga, so pritrjena na podlago, ki je lahko pletenina ali tkanina.
Prva imitacija krzna je vsebovala volno alpake tj. udomačena vrsta južnoameriške kamele. Gledano z modnega vidika, je bila kvaliteta tega umetnega krzna slaba – siva obarvanost vlaken in neprimerljivost s fino bobrovo dlako ali nercem. Vendar pa je bilo umetno krzno noviteta med materiali, ki je bilo toplotno udobno in cenovno dostopno večji populaciji ljudi. Prav zaradi teh lastnosti se je nadaljevala industrija umetnega krzna, ki je težila k izboljševanju različnih verzij blaga. Sčasoma je pridobilo videz gostejšega krzna, izboljšali so odpornost na drgnjenje ter ga obarvali v privlačnejše barve (najbolj priljubljeni so bili zeleni odtenki).
Modni znamki Chanel ter Ralph Lauren sta ga prva pričela na različne načine interpretirati v svoje kolekcije, kaj kmalu pa so jima sledili tudi preostali modni mogotci. Iz leta v leto ostaja umetno krzno en izmed najbolj priljubljenih tekstilnih materialov ženske garderobe, delno pa se pojavlja tudi kot dodatek pri moških vrhnjih oblačilih. Sodobna tehnologija je omogočila, da je umetno krzno zelo podobno svojemu naravnemu tekmecu, ki počasi, a vztrajno izgublja naziv statusnega simbola. Trg nam ga danes ponuja v različnih barvah in različnih gostotah, vsaka značilnost pa doprinese k višini cene. Zaradi spornega pridobivanja pravega krzna in osveščenosti o okoljski problematiki je vse več modnih oblikovalcev, ki se odločijo za uporabo alternativnega krzna in ne pravega. Nenazadnje pa je umetno krzno cenejše, lažje dostopno in trajno modno.
Od leve proti desni: J.Mendell, 2013, Roksanda Ilinčić, 2015, Valentino, 2016
Gucci, 2014 (levo), Marni, 2014 (desno)
