Ali moški oblikovalci res razumejo, kaj si ženske želimo nositi?

Ko gledamo novo kolekcijo, se lahko navdušimo nad skoraj vsem: nenavadnimi proporci, drzno prosojnostjo ali obleko, ki jo je težko umestiti kam drugam kot na modno fotografijo. Toda občudovanje in želja po nošenju nista vedno ista stvar. Pri kosu, za katerega bomo odštele svoj denar, nas poleg zamisli zanima tudi, kakšno vlogo bo imel v našem življenju.

Tu se začne razprava, ki se pogosto skrči na vprašanje spola: ali moški modni oblikovalci sploh razumejo ženske? Za nezadovoljstvo z določenim krojem je to precej široka razlaga. Hkrati pa vprašanje, kdo v modni industriji oblikuje predstave o ženskosti in dobi možnost ustvarjati, zasluži veliko več pozornosti kot le odgovor, ali je neka kolekcija lepa.

Smoking, ki ga ženske sprva niso sprejele enako

Yves Saint Laurent je v kolekciji za jesen in zimo 1966 predstavil ženski smoking. Po podatkih pariškega muzeja, posvečenega njegovemu delu, moškega oblačila ni preprosto preslikal na žensko telo, temveč mu je prilagodil kroj. S tem je večerni garderobi ponudil drugačno možnost od obleke in drugačen način nastopanja v javnosti.

Zanimiva je podrobnost, ki jo pri zgodbi o danes ikoničnem kosu hitro spregledamo: njegove stranke visoke mode ga sprva niso množično sprejele. Muzej navaja, da je bil prodan le en smoking. Različica linije prêt-à-porter Saint Laurent rive gauche pa je našla odziv pri mlajših ženskah in postala uspešnica.

Ta razlika pove precej o vprašanju, kaj naj bi si ženske želele. Tudi znotraj občinstva istega oblikovalca ni bilo enotnega odgovora. Novost, ki eni skupini ni bila blizu, je drugi odprla privlačno možnost. Zato je smiselno vprašati, za katere ženske je določena kolekcija zasnovana, preden oblikovalcu pripišemo, da žensk sploh ne razume.

Alaïa je odgovor iskal pri pomerjanju

Drugačen, zelo konkreten pogled ponuja delo Azzedina Alaïe. Njegova fundacija ohranja njegove opise ustvarjanja, pri katerih je bilo pomerjanje bistveno. Začel je lahko na krojaški lutki, vendar je potreboval tudi žensko, na kateri je opazoval, kako se tkanina odziva na gibanje. Manekenke je prosil, naj hodijo in sedejo; zanimalo ga je oblačilo na telesu, ki živi.

Fundacija opisuje tudi njegovo osebno sodelovanje s strankami pri izdelavi po meri. Pomerjanja so se ponavljala, dokler z rezultatom ni bil zadovoljen. Pri takšnem pristopu razumevanje uporabnice nastaja skozi stik, opazovanje in popravke. Oblikovalec mora biti pripravljen svojo zamisel prilagoditi temu, kar se pokaže med delom.

Alaïev primer tudi zaplete predstavo, da mora biti oblačilo za ženske nujno ohlapno ali povsem nevpadljivo. Poudarjena silhueta in skrb za gibanje se lahko srečata v istem kosu. Vprašanje je, koliko znanja in pozornosti je potrebnih, da takšna zamisel zares deluje.

Poznavanje telesa še ni poznavanje vsake ženske

Tehnično mojstrstvo in razumevanje vsakdana se dopolnjujeta, vendar nista zamenljiva. Oblikovalec lahko izvrstno obvlada material, a se odloči za izrez, ki zahteva posebno perilo, ali za konstrukcijo, ki omejuje gibanje. To je lahko zavestna estetska odločitev. Kupka pa ima pravico presoditi, da ji tak kos kljub lepoti ne ustreza.

Tudi oblikovalka ne ustvarja iz univerzalne ženske izkušnje. Njeno telo, okus in življenjski ritem niso merilo za vse druge. Razlikujemo se v tem, koliko želimo poudariti silhueto in kakšno udobje pričakujemo. Ista ženska lahko za večer izbere povsem drugačno oblačilo kot za dolg delovni dan. Razumevanje teh razlik zahteva več kot sklepanje iz lastne garderobe.

Tu postanejo pomembne odločitve, ki jih na reviji skoraj ne vidimo. Na kakšnih telesih se oblačila pomerjajo? Kako se kroj obnese v različnih velikostih? Ali ima prodajna ekipa možnost oblikovalcem prenesti pripombe kupk? Lepo zasnovana kolekcija na eno od teh vprašanj še ne odgovori samodejno.

Kdo dobi priložnost, da postane veliko ime?

O tem, ali moški lahko ustvarjajo odlično žensko modo, torej ne more odločiti splošna sodba o njihovem spolu. Toda s tem še nismo odgovorili na vprašanje dostopa do vodilnih položajev. Sposobnost posameznika in način, kako industrija prepoznava ter podpira talent, sta različni temi.

Vogue Business je 18. februarja 2025 v pregledu 35 luksuznih znamk navedel deset kreativnih položajev, ki so jih zasedale ženske, približno 29 odstotkov. To je datiran vzorec, ne aktualno razmerje za leto 2026.

Takšen pregled razpravo postavi v drugačen okvir. Ocenjevati sposobnost posameznega oblikovalca je eno, spraševati se o razdelitvi vpliva pa drugo. Pri tem moramo paziti tudi, kaj štejemo: znamke, položaje ali posameznike. Skupno kreativno vodstvo in ločeno vodenje ženskih ter moških kolekcij onemogočata, da bi vse preprosto sešteli v en sam seznam.

Zahteva po več prostora za oblikovalke ne potrebuje obljube, da bo vsaka njihova kolekcija boljša. Potrebuje poštene možnosti, da njihovo delo sploh pride do izraza, ter enako jasna merila pri ocenjevanju ustvarjalnosti, poslovnega uspeha in sposobnosti vodenja ekipe.

Kaj pa Zara, pri kateri nakupujemo precej pogosteje?

Pri Zari je odgovor bolj večplasten kot ime enega kreativnega direktorja. Specializirani poslovni medij Modaes je julija 2026 poročal, da Beatriz Padín na vodilnem oblikovalskem položaju v ženskem segmentu nasledi Alfredo Ferro Varela. Septembra je navedel, da je Ferro to vlogo prevzel julija. Torej ima pri oblikovalskem vodenju ženskih oblačil pomembno vlogo tudi moški.

Hkrati je septembra 2026 vodenje linije Zara Woman prevzela Marta Andreia Rodrigues. Njeno imenovanje je po poročanju Bloomberg/Cinco Días potrdila predstavnica podjetja. Zara Woman je ena od linij širše ženske ponudbe Zara Mujer; vodstvenih nazivov zato ne moremo uporabljati kot sopomenk. Že ta dva podatka pokažeta, zakaj bi bila trditev, da Zaro oblikuje en sam moški ali ena sama ženska, preveč poenostavljena.

Tudi Marte Ortega, neizvršne predsednice upravnega odbora skupine Inditex, ne smemo avtomatično predstavljati kot oblikovalke Zarinih kolekcij. Njen položaj v skupini je drugačen od oblikovalskega vodenja. Pri presoji tega, kdo vpliva na oblačila v trgovini, je zato pomembno razumeti odgovornosti in način sodelovanja, ne le najbolj prepoznavnega priimka.

Več od izbire med moškim in žensko

Od oblikovalke ne bi smele pričakovati, da bo govorila v imenu vseh žensk, od oblikovalca pa ne sprejeti vsake odločitve samo zato, ker jo spremlja sloves velikega ustvarjalca. Pri obeh nas lahko zanimajo izvirnost, znanje in odnos do ljudi, ki bodo oblačila nosili. Kritika je lahko zelo natančna: določen kroj slabo deluje, izbor velikosti je preozek ali kolekcija ne upošteva potreb žensk, ki jih nagovarja.

Odgovor na vprašanje iz naslova zato ni preprosta razdelitev nalog po spolu. Alaïev način dela pokaže, kaj lahko prispeva neposredno pomerjanje, zgodba o smokingu pa, kako različno se lahko kupke odzovejo na isto zamisel. Bolj odprte poti do vodilnih mest bi omogočile, da se takšne zamisli razvijajo iz več različnih izkušenj. Občutek za ženske se pokaže tudi v pripravljenosti poslušati odgovor, ki ga oblikovalec ni pričakoval

Foto: Profimedia