Mala črna obleka, biseri, velike sončne naočnike in zajtrk pred izložbo Tiffanyja. Ko pomislimo na Audrey Hepburn, se pred nami skoraj samodejno pojavi podoba ženske, katere eleganca ni nikoli delovala prisiljeno. Njene obleke so bile brezhibne, drža lahkotna, nasmeh pa dovolj nežen, da je osvojil Hollywood in občinstvo po vsem svetu.

Toda filmska kariera sprva sploh ni bila del njenih načrtov.

Audrey si je želela postati profesionalna balerina. Leta plesnega izobraževanja so oblikovala njeno značilno držo, lahkotno gibanje in način, kako je nosila oblačila. Morda prav zato njena eleganca nikoli ni delovala naučeno. Balet je ostal del nje tudi takrat, ko je življenje njene načrte usmerilo povsem drugam.

Za popolno podobo, ki jo občudujemo še danes, se je skrivala veliko bolj zapletena zgodba. Audrey Hepburn je odraščala med vojno, izkusila hudo pomanjkanje hrane, zgodaj občutila očetovo odsotnost in se spopadala z negotovostmi, o katerih je le redko govorila.

Njeno življenje ni bilo tako popolno kot njene obleke. Morda pa je prav zaradi vsega, kar je doživela, njena eleganca pomenila veliko več kot le dober slog.

Otroštvo, ki sta ga zaznamovala očetov odhod in vojna

Audrey Kathleen Ruston se je rodila 4. maja 1929 v Bruslju. Njena mati Ella van Heemstra je izhajala iz nizozemske aristokratske družine, oče Joseph Victor Anthony Ruston pa je bil britanski državljan. Zaradi njegovega dela je družina pogosto potovala, zato je Audrey že kot otrok govorila več jezikov.

Ko je bila stara šest let, je oče zapustil družino. Njegov odhod jo je globoko zaznamoval. Pozneje je govorila, da je bila izguba očeta eden najbolj bolečih dogodkov njenega življenja in da je vplivala tudi na njene poznejše odnose.

Po začetku druge svetovne vojne se je z materjo preselila na Nizozemsko. Družina je verjela, da bo država tako kot med prvo svetovno vojno ostala nevtralna, vendar jo je leta 1940 okupirala nacistična Nemčija.

Zadnja leta vojne so bila posebej težka. Med nizozemsko lakotno zimo v letih 1944 in 1945 je primanjkovalo hrane, goriva in osnovnih življenjskih potrebščin. Audrey je trpela zaradi podhranjenosti, slabokrvnosti in drugih zdravstvenih težav.

Njena vitka postava, ki je pozneje postala del modne podobe, ni bila le estetska značilnost. Za njenim krhkim videzom je bila tudi izkušnja vojnega pomanjkanja, katere posledice je čutila še dolgo po koncu vojne.

Prav zato je danes problematično, kadar se njeno telo predstavlja kot ideal, ne da bi poznali zgodbo, povezano z njim.

Njene največje sanje so bile povezane z baletom

Po vojni je Audrey nadaljevala plesno izobraževanje v Amsterdamu in pozneje v Londonu. Baleta ni dojemala kot prostočasne dejavnosti. Želela si je postati profesionalna balerina in bila je pripravljena temu posvetiti življenje.

Toda leta podhranjenosti so vplivala na njeno telo, zaradi njene višine pa naj bi bile možnosti za vodilno kariero v klasičnem baletu omejene.

Sanje, za katere je dolgo delala, so se začele oddaljevati.

Da bi zaslužila za življenje, je začela nastopati v muzikalih in sprejemati manjše filmske vloge. Igranje je bilo sprva druga pot, ne njen prvotni življenjski načrt.

Nato je prišla vloga, ki je spremenila vse.

Leta 1953 je v filmu Rimske počitnice zaigrala princeso Anne. Na filmskem platnu je delovala sveže, naravno in povsem drugače od takratnih hollywoodskih zvezdnic. Za vlogo je prejela oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA ter skoraj čez noč postala ena najbolj občudovanih žensk na svetu.

Hollywood ji je dal kariero, o kateri ni sanjala. Balet pa ji je dal držo, gibanje in lahkotnost, zaradi katerih je postala neponovljiva.

Givenchy je pričakoval drugo Hepburn

Velik del sloga, ki ga danes povezujemo z Audrey Hepburn, je nastal v sodelovanju s francoskim oblikovalcem Hubertom de Givenchyjem. Toda njuno prvo srečanje se ni začelo tako popolno, kot bi lahko sklepali po njunem poznejšem prijateljstvu.

Ko so Givenchyju povedali, da ga bo obiskala »gospodična Hepburn«, je pričakoval veliko bolj znano Katharine Hepburn. Namesto nje je v njegov atelje prišla mlada Audrey, oblečena v preproste hlače, majico in sandale.

Oblikovalec je bil zaposlen s pripravo nove kolekcije in sprva zanjo ni imel časa. Dovolil pa ji je, da si ogleda že izdelane kose. Audrey je med njimi izbrala oblačila za film Sabrina, srečanje pa je preraslo v eno najpomembnejših ustvarjalnih prijateljstev v zgodovini mode in filma.

Givenchy je pozneje oblikoval oblačila za številne njene filme, Audrey pa je njegove kreacije nosila tudi zasebno. Njuna estetika je temeljila na čistih linijah, poudarjenem pasu in premišljeni preprostosti.

Obleke niso prekrivale njene osebnosti. Dajale so ji prostor.

Najbolj znana med njimi je črna obleka iz filma Zajtrk pri Tiffanyju, ki je postala ena najbolj prepoznavnih oblek v zgodovini filma. Toda Audreyjinega sloga niso sestavljale le večerne kreacije. Nosila je cigaretne hlače, preproste pulije, bele srajce, balerinke, mokasine in svilene rutke.

Prav ti vsakdanji kosi so morda glavni razlog, da njen slog tudi več kot šest desetletij pozneje deluje sodobno.

Ena najlepših žensk na svetu se ni počutila kot lepotica

Čeprav je veljala za eno najlepših žensk svojega časa, Audrey o sebi ni vedno razmišljala tako.

Ni se počutila kot klasična hollywoodska lepotica. Negotova je bila zaradi svoje vitke postave, višine, velikih stopal, izrazitih obrvi in nosu. Lastnosti, zaradi katerih je izstopala, so bile pogosto iste lastnosti, zaradi katerih je dvomila vase.

V času poudarjenih oblin in izrazitega hollywoodskega glamurja je bila drugačna. Njena ženskost ni temeljila na razkazovanju, temveč na preprostosti, drži in osebnosti.

Sledili so filmi Sabrina, Smešni obraz, Zajtrk pri Tiffanyju, Šarada in Moja draga dama. Audrey ni postala le filmska zvezda, ampak simbol nove vrste elegance.

Toda njeno zasebno življenje ni bilo brez bolečine.

Dvakrat se je poročila. Njen prvi zakon z igralcem Melom Ferrerjem je trajal štirinajst let, pozneje pa se je poročila z italijanskim psihiatrom Andreo Dottijem. Oba zakona sta se končala z ločitvijo.

Močno si je želela postati mati, vendar je na tej poti doživela več spontanih splavov. Imela je dva sinova, Seana Hepburna Ferrerja in Luco Dottija, materinstvo pa je postalo eden najpomembnejših delov njenega življenja.

Zakaj je na vrhuncu slave zapustila Hollywood?

Ko je bila ena najbolj slavnih igralk na svetu, je Audrey začela zavestno zmanjševati število filmskih vlog.

Hollywooda ni zapustila zato, ker zanjo ne bi bilo več zanimanja. Želela je biti prisotna v življenju svojih sinov in jima omogočiti bolj mirno otroštvo, kot ga je imela sama.

V industriji, ki je od igralk pričakovala, da bodo izkoristile vsak trenutek slave, je bila takšna odločitev nenavadna. Audrey je izbrala zasebnost, družino in življenje daleč od hollywoodskega blišča.

Morda je bila prav sposobnost, da se je umaknila, ko je bila še vedno na vrhu, ena njenih najbolj samozavestnih odločitev.

Filmske vloge so postale redkejše, vendar njeno življenje ni postalo manj pomembno. Največjo vlogo je morda odigrala prav zunaj filmskega platna.

Njeno najpomembnejše delo ni bilo povezano s filmom

V zadnjih letih življenja je Audrey velik del svojega časa namenila delu za UNICEF. Leta 1988 je postala ambasadorka dobre volje in obiskovala skupnosti v Etiopiji, Bangladešu, Vietnamu, Somaliji ter drugih državah.

Svojo prepoznavnost je uporabila za opozarjanje na lakoto, revščino in položaj otrok. Potovanja so bila pogosto fizično naporna, vendar je vztrajala.

Njeno humanitarno delo ni bilo dodatek k filmski karieri ali način ohranjanja javne podobe. Izhajalo je iz osebne izkušnje.

Robert Wolders in  Audrey Hepburn leta 1991

Kot otrok je med vojno tudi sama prejela pomoč. Ko je desetletja pozneje govorila o lačnih otrocih, njihovega trpljenja ni opazovala le kot slavna igralka. Vedela je, kaj pomeni živeti v strahu in ne vedeti, kdaj bo na voljo naslednji obrok.

Audrey Hepburn je umrla 20. januarja 1993 na svojem domu v Švici. Stara je bila 63 let.

Njena največja zapuščina niso bile obleke

Audrey Hepburn ostaja ena največjih modnih ikon vseh časov. Njene fotografije še danes navdihujejo oblikovalce, stiliste in ženske po vsem svetu. Mala črna obleka, balerinke, cigaretne hlače in velika sončna očala se vedno znova vračajo v modo.

Toda njena zapuščina je večja od garderobe.

Za brezhibnimi oblekami je bila ženska, ki je poznala vojno, lakoto, izgubo in negotovost. Ženska, ki je morala opustiti svoje največje sanje, nato pa je po naključju postala ena največjih filmskih zvezd svojega časa.

Na vrhuncu slave je izbrala družino. Pozneje je svojo prepoznavnost namenila otrokom, katerih zgodbe so jo spominjale na lastno otroštvo.

Morda je prav zato njena eleganca delovala drugače. Ni bila le stvar oblačil, ampak načina, kako je živela in ravnala z ljudmi.

Audrey Hepburn si ni želela postati filmska zvezda. Postala pa je nekaj veliko redkejšega: ikona, katere slog občudujemo še danes, njena življenjska zgodba pa je morda še lepša od filmov, v katerih je igrala.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Profimedia