Vsak Wimbledon prinese novo generacijo igralk, nova rivalstva in nove zgodbe. Le redkim pa uspe postati del zgodovine turnirja. Venus Williams je ena izmed njih. Ko se letos vrača na travnata igrišča All England Cluba, pozornost ni usmerjena zgolj v njeno igro, temveč predvsem v dejstvo, da ostaja ena redkih športnic, katerih vpliv že dolgo presega šport.


Venus in Serena sta se vrnili v Wimbeldon. Venus je igrala v ženskih dvojicah, Serena pa kot posameznica.
V svetu vrhunskega tenisa, kjer se kariera pogosto meri v sezonah, njena prisotnost odpira vprašanje, o katerem govorimo precej redkeje kot o rezultatih.
Zakaj ženskam tako hitro začnemo pripisovati leta in zakaj se od njih še vedno pričakuje, da bodo znale prepoznati “pravi trenutek” za slovo? Pri moških športnikih dolgo kariero povezujemo z izkušnjami, disciplino in modrostjo, pri ženskah pa se razprava veliko hitreje obrne k starosti. Venus Williams se s tem nikoli ni posebej ukvarjala. Njena odločitev, da se vrne v Wimbledon, ni poskus dokazovanja, ampak nadaljevanje poti, ki jo je vedno izbirala sama.

Venus Williams na letošnjem Wimbeldonu
V intervjuju za Vogue o svoji vrnitvi ne govori kot o velikem povratku ali zadnjem poglavju kariere. Wimbledon opisuje kot kraj, s katerim jo povezujejo nekateri najlepši spomini, predvsem tisti, ki jih je ustvarila skupaj s Sereno. V teh besedah ni nostalgije, ampak mir. Občutek, da se vrača tja, kjer se še vedno počuti doma.

Venus Williams, na wimbeldonske plesu zmagovalcev, 2008
Njena največja zapuščina ni zapisana samo v lovorikah
Pet naslovov na Wimbledonu, sedem zmag na turnirjih za grand slam in več kot dve desetletji med najboljšimi igralkami na svetu so dosežki, ki jih ni mogoče prezreti. Toda če bi Venus Williams sodili zgolj po statistiki, bi spregledali bistvo njene zgodbe. Njena največja zapuščina ni le v pokalih, temveč v spremembah, ki jih je pomagala uveljaviti za vse športnice, ki so prišle za njo.

Ko je javno opozarjala na neenako denarno nagrajevanje teniških igralk, ni govorila o privilegijih, temveč o spoštovanju. Njena prizadevanja so pomembno prispevala k temu, da je Wimbledon leta 2007 prvič izenačil denarne nagrade za moške in ženske. Danes se to zdi skoraj samoumevno, vendar je bilo takrat vse prej kot to. Prav zato njena zgodba ni le zgodba o vrhunski športnici, ampak tudi o ženski, ki je razumela, da uspeh prinaša odgovornost.

Preden je moda odkrila tenniscore, ga je Venus že živela
Danes je teniška estetika povsod. Plisirana krila, polo majice, športni puloverji in bele superge že nekaj sezon navdihujejo modne hiše, izraz tenniscore pa je postal del vsakdanjega modnega besednjaka. Venus Williams tega trenda ni posvojila, ko je postal priljubljen, ampak ga je soustvarjala že na začetku svoje kariere.

Na igrišču je vedno izstopala z nekoliko drugačnimi kroji, sodobnejšimi silhuetami in občutkom za slog, ki ni nikoli deloval na silo. Njene teniške obleke so bile funkcionalne, a hkrati izrazito ženstvene, zato ni presenetljivo, da je pozneje ustanovila svojo znamko EleVen. Moda zanjo nikoli ni bila dodatek k športni karieri, ampak njen naravni podaljšek.
Tudi danes jo modni svet spremlja z enakim zanimanjem kot športni, ker predstavlja nekaj, česar ni mogoče ustvariti čez noč. Osebni slog, ki ne temelji na trendih, ampak na doslednosti.
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
Foto: Profimedia










