Kako obvladati čustva otrok?

Včasih je dovolj, da otrokom prisluhnemo in jih poskušamo razumeti.

Starševstvo je izziv, izkušnja, nenehno učenje… Ne glede na to ali imamo doma malega upornika, najstniškega vseveda ali odraščujočega brezbrižneža, sobivanje ter vzgajanje zahteva pristen odnos in dobro komunikacijo.

Odnos med vsakim staršem in otrokom pa je zelo osebna stvar, zato je včasih težko svetovati kako v določenih situacijah ukrepati. Seveda obstaja nešteto možnosti in načinov, česa se boste poslužili pa je vaša izbira.

Na dobri poti k uspešni komunikaciji pa ste zagotovo takrat, kadar upoštevate otrokova čustva. To pomeni, da se naučite:

  • otroka pozorno poslušati
  • znati prepoznati in poimenovati čustva, ki jih otrok doživlja

Pa poglejmo primer:

Otrok hitro obupa, če se poskuša pogovarjati z nekom, ki ga posluša le napol!

Miha: “Danes me je Jan udaril? Mami si slišala kaj sem rekel?”

Mama: “Ja, ja poslušam…”

Miha: “Udaril sem ga nazaj. Si slišala?”

Mama: “Poslušam…”

Miha: “Sploh me ne slišiš mama! Nima smisla! Sovražim Jana!”

Mama: “Kaj si rekel sinko?”

Veliko lažje ja zaupati težave staršem, ki pozorno prisluhnejo. Hkrati pa je otroku lažje, če tisto kar doživlja sliši izraženo z besedami. To pomeni, da je nekdo slišal njegovo notranje doživljanje. Takrat otrok lahko umiri svoja čustva ter jih prične razumevati in ubesediti.

Miha: “Danes me je Jan udaril!”

Mama: “Sine, verjetno te je udarec zabolel, še bolj pa dejstvo, da te je udaril prijatelj!”

Miha: “Res je, zato sem ga udaril  nazaj! To verjetno ni bila najboljša odločitev.”

Mama: “Najbrž si bil zelo besen in prizadet!”

Miha: “Ja, in sedaj mi je resnično žal. Pogovoril se bom z Janom!”

V tem primeru mama otroka ni prav nič spraševala, vendar ji je sine povedal cel pripetljaj. Niti enega nasveta mu ni dala, pa je vendar sam našel rešitev. Mama je bila otroku v pomoč zgolj s tem, da ga je poslušala in potrdila njegova čustva.

Včasih je torej dovolj, da otrokom prisluhnemo in jih poskušamo razumeti. Tako bomo vsekakor korak bližje temu, da zgradimo zaupanja vreden odnos. Naši otroci pa se bodo posledično lahko lažje soočali s svojimi čustvi ter jih navsezadnje tudi razumeli in poimenovali.