Ko pomislimo na Toskano, se pred očmi skoraj vedno pojavijo griči, obdani z vinogradi, ciprese in kamnita mesta, obsijana s poznopopoldanskim soncem. Le približno 50 minut vožnje iz Firenc pa se skriva pokrajina, ki je videti, kot bi pripadala povsem drugemu delu Italije. Reka Elsa se skozi bujno zelenje preliva v izrazitih turkiznih odtenkih, ob njej pa poteka SentierElsa, senčna pot s slapovi, brzicami in naravnimi tolmuni.

Pot leži ob mestu Colle di Val d’Elsa, med Firencami in Sieno, zato jo lahko brez težav vključimo v klasično potovanje po Toskani. Namesto še enega dopoldneva med muzeji ali degustacije vina ponuja nekaj ur v naravi in dobrodošlo osvežitev med poletno vročino.

Štirje kilometri ob vodi

SentierElsa je urejena približno štiri kilometre dolga pot skozi zaščiteni rečni park Alta Val d’Elsa. Vstopiti je mogoče pri mostovih Ponte di San Marziale in Ponte di Spugna, lokalna turistična organizacija pa kot priporočeno izhodišče navaja San Marziale v kraju Gracciano. Pot ni krožna, zato je treba upoštevati tudi vrnitev oziroma vnaprej organizirati prevoz z drugega konca.

Sprehod večinoma poteka v senci dreves, vendar ni povsem običajna ravna promenada. Na poti so stopnice, leseni prehodi in mesta, kjer reko prečkamo po kamnih, ponekod s pomočjo vrvi ali ograje. Primerna je za pohodnike z osnovno telesno pripravljenostjo in starejše otroke, ne pa za otroške vozičke. Po dežju so skale in zemlja lahko spolzke, zato lahki natikači niso najboljša izbira. Precej varnejši so športni sandali ali pohodniški čevlji z nedrsečim podplatom.

Najlepši prizor je slap Diborrato

Med najbolj prepoznavnimi točkami je približno 15 metrov visoki slap Diborrato, pod katerim se voda zbira v globljem turkiznem tolmunu. Ob poti je več mirnejših kotičkov, kjer obiskovalci poleti poiščejo osvežitev. Uradna turistična stran navaja, da je reka primerna za kopanje, vendar je treba razmere vedno presoditi na kraju samem. Po obilnem dežju se lahko pretok hitro spremeni, skale pod gladino pa niso vedno vidne.

Skakanju s skal in približevanju najmočnejšemu toku se je smiselno izogniti, četudi posnetki na družbenih omrežjih kažejo drugače. Na območju ni klasično urejenega kopališča z reševalcem, garderobami ali drugo infrastrukturo, zato obisk zahteva nekoliko več previdnosti kot dan ob hotelskem bazenu.

Kdaj se odpraviti in kje parkirati?

Julija in avgusta SentierElsa ni več povsem neznana skrivnost. Ob koncih tedna se ob najbolj dostopnih tolmunih zbere precej obiskovalcev, zato se je najbolje odpraviti zgodaj zjutraj ali pozneje popoldne. Maj, junij in september ponujajo prijetnejše temperature za hojo ter precej mirnejšo izkušnjo, čeprav je voda takrat hladnejša.

V bližini obeh glavnih vstopov je mogoče parkirati na javnih površinah. Del mest je brezplačen, modre označbe pa pomenijo plačljivo parkiranje. Pred odhodom je pametno preveriti aktualne prometne oznake in se ne zanašati na stare spletne ocene, saj se pravila lahko spremenijo.

Iz Ljubljane je do Colle di Val d’Elsa dobrih 500 kilometrov, zato je destinacija primernejša za daljši konec tedna ali postanek na poti po Toskani kot za enodnevni izlet. Obisk lahko povežemo s Sieno, San Gimignanom ali Firencami, toda SentierElsa si zasluži vsaj polovico dneva. To je Toskana brez pričakovane razglednice: hladnejša, bolj zelena in presenetljivo divja.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Profimedia, www.visitcolledivaldelsa.com