Dolgo sem verjela, da je skrivnostnost povezana z nočjo. S tem, da ostaneš malo dlje. Da se ti nikamor ne mudi. Da si vedno na poti nekam, kamor drugi nimajo vpogleda. Skrivnostna ženska je bila v moji glavi tista, ki pride pozno, odide še kasneje in nikoli ne razkrije čisto vsega.
In nekaj časa sem to tudi živela. Ali pa vsaj zelo dobro igrala.
Danes mi je ta podoba precej tuja. Ne zato, ker bi bila manj družabna ali manj radovedna do sveta. Ampak zato, ker sem ugotovila, da me ne privlači več ideja, da moram biti ves čas nekje. Da moram ostajati dlje, kot mi v resnici ustreza. Da moram dokazovati, da sem zanimiva, ker sem utrujena šele zelo pozno.
Največji luksuz se je izkazal za nekaj povsem drugega. Za mir. Za večer brez hrupa. Za tišino, ki ni prazna, ampak pomirjujoča.
Seksi in skrivnostna ženska danes, vsaj zame, ni več tista, ki ima vedno še en plan. Ampak tista, ki ve, kdaj ima dovolj. Ki zna reči ne brez razlage. Ki se ob devetih zvečer mirno poslovi in gre domov, kot da je to najbolj samoumevna stvar na svetu.
In v tem je nekaj zelo močnega.
Utrujenost žensk je še vedno pogosto obravnavana kot osebna napaka. Kot znak, da nisi dovolj organizirana, dovolj ambiciozna ali dovolj vzdržljiva. A v resnici je utrujenost pogosto le posledica polnega življenja. Dela, odnosov, skrbi, čustvene prisotnosti. Vsega tistega, kar se od nas pričakuje, a se redko zares ovrednoti.
Ko si to priznaš, se zgodi premik. Nehaš tekmovati. Nehaš biti ves čas na voljo. In nenadoma se zgodi nekaj zanimivega. Postaneš bolj umirjena. Bolj zbrana. Bolj v stiku s sabo.
In ja, tudi bolj privlačna.
Ker prava zapeljivost nima veliko opraviti s tem, koliko časa zdržiš budna. Ima pa ogromno opraviti z mejami. Z zavedanjem, kdaj si izčrpana. In z odločitvijo, da to spoštuješ.
Skrivnostnost danes ni v tem, kaj počneš pozno v noč. Skrivnostnost je v tem, da ne razlagaš vsega. Da ne deliš vsakega trenutka. Da tvoj večer ni vedno odprta knjiga. Da znaš izginiti, še preden se zgodba izteče.
Dolgo smo bile naučene, da je treba ostajati. Da je treba biti prisotna. Da je treba pokazati zanimanje, odprtost, razpoložljivost. A morda je ravno obratno. Morda je največja moč v tem, da znaš pravočasno oditi. Ne jezno. Ne demonstrativno. Ampak mirno.
Ko izbereš sebe, se ne zgodi nič dramatičnega. Nihče se ne sesuje. Svet gre naprej. Sporočila lahko počakajo. Povabila se ponovijo.
In tisti, ki te razumejo, te bodo razumeli tudi takrat, ko boš rekla, da greš spat.
Ironično je, da sem se šele takrat, ko sem začela hoditi zgodaj spat, začela počutiti bolj samozavestno. Bolj zbrano. Manj razpršeno. In bolj zadovoljno s sabo. Ne zato, ker bi imela bolj zanimivo življenje. Ampak zato, ker sem ga nehala živeti za vtis.
Ni bolj zapeljive stvari od ženske, ki ve, kaj ji ustreza. Ki se ne opravičuje za svoje potrebe. Ki zna ugasniti telefon, zapreti vrata in se ob 21.30 brez slabe vesti obrniti na bok.
Morda skrivnostnost danes res ni v noči. Morda je v tem, da znaš izbrati sebe. In iti spat brez slabe vesti.
kolumna urednice
Foto: Freepik
Zgodbe, ki jih ustvarjamo, tam zaživijo še močneje — povabljeni, da nam sledite na Instagramu in Facebooku.
Mogoče vas zanima tudi:
Kolumna urednice: Polovična plača, a več življenja? Zakaj delo od doma postaja nova valuta uspeha
Naša lastna pot je dovolj: zakaj se je vredno nehati ozirati na druge in živeti svoje življenje
