Njena čarobna palica so ustvarjalne roke, njena pravljica pa osupljive torte ob katerih zastane dih. Domišlija ne pozna meja, pravi simpatična Nina, ki svojo umetniško plat izraža z unikatnimi tortami in pregrešnimi sladicami. Zase pravi, da se počuti kot dobra vila, ki »čara« nasmehe na obraze tako malih kot velikih sladkosnedov.
Z Nino smo poklepetali o trendih na področju slaščičarstva ter o izzivih s katerimi se srečuje pri svojem delu.
Nina, vaše torte niso le razvajanje za naše želodčke, temveč tudi prava “paša za oči”. Zaupajte nam, od kje navdih za te čudovite unikatne “umetnine”?
Navdih za svojo ustvarjalnost najdem prav na vsakem koraku. Najmlajši si naprimer pogosto zaželijo tortice svojih najljubših risanih junakov, zato mi je pri navdihu v pomoč risanka, kjer domišlija absolutno ne pozna meja. Pri poročnih tortah pa so ponavadi že sami detajli velikega dogodka, (obleka, vabila, šopek, dekoracija, stil,…), inspiracija za težko pričakovano sladico. Nekatere stranke mi pošljejo točne inpute kaj si želijo, je pa velika večina takšnih, ki mi zaupajo in se pustijo presenetiti.
Verjetno ste ustvarili že tisoč in en motiv, pa se vam je kdaj zgodilo, da niste bili kos željam naročnika?
Da nisem bila kos željam težko rečem, saj si vedno prizadevam uresničiti tudi tiste skorajda “nemogoče”. Je pa res, da okusu vedno pripisujem velik pomen, zato je pri izgledu včasih potrebno sprejeti tudi kak kompromis. Težko je, ko si nekdo zaželi torto posebnih oblik kjer potem vsebina ni takšna kot bi morala biti (preveč biskvita in malo kreme), toda tudi v takšnih primerih vedno najdemo rešitev, ki smo jo na koncu vsi veseli.
Bi lahko izpostavili sladico/torto, (vam največji izziv), na katero ste še posebej ponosni?
Joj toliko jih je že bilo, da težko izpostavim eno. Morebiti edino torta za šeststo oseb, ta je bila res izziv tako v izvedbenem kot logističnem smislu. Ampak je šlo. Vsako naročilo mi je v izziv, saj sem čeprav imam za sabo že na stotine tort, še vedno na trnih ali bodo sladkosnedi zadovoljni s končnim izdelkom. Moram priznati, ni lepšega od pozitivnih povratnih informacij zadovoljnih naročnikov.
In kaj bi rekli, kakšni so trenutni trendi na področju ustvarjanja tort?
Čisto iskreno, trendom pogosto niti ne sledim. Z njimi sem bolj kot ne v stiku, ko mi naročniki pošiljajo svoje želje. Trenutno so zelo trendovske torte brez sladkorne mase, premazane s smetano ali masleno kremo in pa seveda samorogi. Evforija, ki pa traja že celih pet let, so torte z motivom “Frozen – Ledeno kraljestvo”.
Pa se vam zdi, da Slovenci sledimo trendom? Kakšni stili, želje, prevladujejo pri vaših strankah?
Zelo sledijo trendom, meni pa gre ta “amerikanizacija” kar malo na živce. Predvsem, ko si nekdo zamisli nekaj kar je videl na sliki, o tem kakšen bo okus pa niti ne pomisli. Takšne stvari so skregane z mojim načinom dela. To so naprimer torte, ki so znotraj mavrične, kar pomeni, da moraš za vsebino uporabljati barve, česar se jaz ne poslužujem. Veliko pa je naročil, ko si nekdo zamisli celoten stil zabave, temu pa se potem prilagodijo tudi sladice. To je tisto simpatično delo, v katerem resnično uživam.
So vam ljubša naročila, ko vas stranke konkretno usmerijo, ali vam bolj ugaja, da vam pustijo “proste roke”?
Povsem odvisno od trenutnega razpoloženja, se pa takšnega ali drugačnega naročila lotim zelo profesionalno. Pogosto se dogaja, da mi stranke zaupajo le tematiko zabave, ostalo pa prepustijo moji domišliji. Redki pa so primeri, ko mi otroci narišejo kaj so si zamislili in to do potankosti. Napišejo vse detajle, barve, figure, položaj,… to je prav simpatično.
Zaupajte nam še, bi lahko trdili, da je torta še vedno najpogostejša izbira “sladke pregrehe” ob praznovanju rojstnega dne?
Torta je vedno bila, in še vedno je, kraljica vsake zabave. Redka so praznovanja brez torte. Je pa res, da za otroške zabave in piknike, naročniki včasih raje izberejo mini tortice oz.“cupcakes” sladice, saj so zelo praktične (pribor in krožniki niso potrebni). Pri porokah in dogodkih za podjetja, pa pridejo v poštev tudi razne mini sladice kot so minjoni in sladke pregrehe v lončkih.
Za konec naj vas še malo izzovem… Po čem pa vi posežete, ko vam primankuje sladkoraja; oziroma kaj je vaša prva asociacija v pisanem svetu slaščic?
Sem zelo sladkosneda in degustacija v vsakem novem okolju mi ne uide. Če pa moram izbrati, je to vsekakor pistacija in to tista najboljša 100% pistacija iz Sicilije. Na kepico najboljšega pistacijevega sladoleda se odpeljem tudi 600 kilometrov daleč.
