Včasih rečemo, da smo v redu. V resnici pa je zgodba precej drugačna
akaj tako težko priznamo, da smo jezne, utrujene ali razočarane? Nova knjiga Metke Türk odpira prostor za čustva, ki jih najraje zadržimo zase.

Včasih rečemo, da smo v redu. V resnici pa je zgodba precej drugačna
Dve besedi, ki ju izrečemo skoraj samodejno. Med jutranjo kavo, na hodniku pred sestankom ali med hitrim telefonskim pogovorom s prijateljico. In največkrat se pogovor pri tem tudi konča.
»Kako si?«
»V redu.«
Toda včasih ta »v redu« pomeni, da smo že ves teden utrujene. Da nas je prizadela pripomba, ob kateri smo se sicer nasmehnile. Ali pa da smo nekomu iskreno privoščile uspeh, obenem pa nas je nekoliko zabolelo, ker si nekaj podobnega želimo tudi zase.
O takšnih občutkih ne govorimo rade. Ne zato, ker jih ne bi poznale, temveč zato, ker se nam pogosto zdijo neprimerni. Jeza ni posebno privlačna, zavist še manj, žalost pa običajno pride ob najmanj primernem času.
In tako se naučimo, da je nekatere stvari preprosteje zadržati zase.
Ko moramo imeti pod nadzorom še svoja čustva
Od žensk se danes pričakuje precej. Da bomo uspešne pri delu, prisotne doma, urejene, samozavestne in dovolj odločne, da bomo znale postaviti meje. Seveda pa naj bi vse to počele z nasmehom.
Tudi ko nam zmanjkuje energije, pogosto iščemo način, kako bi se čim hitreje spet počutile bolje. Rezerviramo pilates, načrtujemo miren konec tedna, kupimo novo knjigo ali si obljubimo, da bomo naslednji teden manj delale.
Toda občutki ne sledijo našemu urniku.
Prav o tem govori knjižni prvenec Metke Türk Temna čustva: učitelji & prijatelji skozi oči starih slikarskih mojstrov in s podporo Bachovih cvetnih esenc.
Avtorica se v njem posveča čustvom, ki jih pogosto razumemo kot nekaj, česar bi se morale čim prej znebiti. Sama jih poskuša predstaviti drugače, kot del izkušenj, iz katerih lahko izvemo tudi kaj o sebi.

Knjiga za trenutke, ko ne potrebujemo še enega nasveta
Knjiga je nastajala več let, njeno izhodišče pa so avtoričine osebne življenjske preizkušnje.
V štiridesetih kratkih poglavjih piše o izčrpanosti, perfekcionizmu, negotovosti, odlašanju, jezi in drugih občutjih, ki jih marsikdo dobro pozna, a jih težko ubesedi.
Eno od poglavij nosi naslov Bolečina za krinko veselja. Že sam naslov pove precej o tem, kako dobro znamo pred drugimi skriti, da nam ni lahko.
Metka Türk svojo knjigo opisuje kot »prijatelja s knjižne police«.
In prav ta primerjava je zanimiva. Včasih namreč ne potrebujemo nekoga, ki nam bo povedal, kaj moramo storiti. Potrebujemo samo občutek, da nas nekdo razume.
Knjige tudi ni treba brati od prve do zadnje strani. Lahko jo odpremo pri poglavju, ki nas tisti trenutek najbolj nagovori, preberemo nekaj strani in jo odložimo.
Morda se bomo v zapisu o odlašanju prepoznale pred pomembno odločitvijo. Ali pa nas bo poglavje o preobremenjenosti spomnilo, da ni treba vedno sprejeti še ene obveznosti.

Kaj imajo z našimi čustvi skupnega stari slikarski mojstri?
Posebnost knjige je tudi njena vizualna zasnova. Osebne zapise spremljajo umetniška dela starih slikarskih mojstrov, skozi katera avtorica raziskuje različna čustvena stanja.
Strah, žalost, jeza in zavist namreč niso značilnost sodobnega življenja. Ljudje so jih doživljali že stoletja pred nami, umetniki pa so jih pogosto ujeli v obrazih, gestah in prizorih svojih del.
Zanimivo je, da lahko isto sliko razumemo povsem različno. Nekdo bo v izrazu upodobljene osebe prepoznal žalost, drugi zamišljenost, tretji pa mir.
Prav zato je knjigo mogoče začeti tudi pri ilustracijah. Najprej se ustavimo ob podobi, ki nas pritegne, nato pa preberemo, s katerim čustvom jo je povezala avtorica.
Poglavja dopolnjujejo še tako imenovani Bachovi kotički, v katerih avtorica predstavi cvetne esence in njihovo tradicionalno uporabo pri različnih čustvenih stanjih. V drugem delu knjige jim nameni podrobnejše opise in vprašanja za razmislek.
Pri tem velja poudariti, da za terapevtsko učinkovitost Bachovih cvetnih esenc ni prepričljivih znanstvenih dokazov. V knjigi jih je zato smiselno razumeti kot del avtoričinega osebnega pristopa, ne kot nadomestilo za strokovno pomoč pri duševnih stiskah.
Morda nam ni treba biti vedno v redu
Najzanimivejša misel, ki jo odpira knjiga, je pravzaprav precej preprosta.
Ni treba, da smo ves čas dobro razpoložene. Lahko smo hvaležne za svoje življenje in obenem utrujene. Lahko imamo rade svoje delo in nas to včasih povsem izčrpa. Lahko smo iskreno vesele za prijateljico in hkrati občutimo kanček zavisti.
Eno ne izključuje drugega.
Morda bi bilo zato dobro, da si naslednjič, ko nas nekdo vpraša, kako smo, dovolimo nekoliko manj popoln odgovor.
Ne potrebujemo dolge razlage. Včasih je dovolj že stavek: »Danes pa nisem najbolje.«
In človek, pred katerim si ga upamo izreči.
Knjižni prvenec Metke Türk Temna čustva: učitelji & prijatelji skozi oči starih slikarskih mojstrov in s podporo Bachovih cvetnih esenc bo mogoče prelistati na Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo od 23. do 29. novembra 2026 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Promocijsko sporočilo
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke.
Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.





