Ko sem izvedela, da je Robert Redford včeraj umrl, v 89. letu, mirno v svojem domu v Sundanceu — sem imela občutek, da se je zaključilo neko obdobje, ki ga današnji svet ne zna več ustvariti. Z njim ni odšel le igralec, ampak eden zadnjih pravih džentelmenov.
Redford je bil več kot filmska legenda. Bil je človek, ki si ga spoštoval že ob prvem pogledu. Njegova lepota je bila ikonična — zlati lasje, modre oči, nasmeh, ki je ustavljal čas — a vse to je bilo le površje. Kar me je zares prevzelo, je bila njegova naravna eleganca.
Bil je dandy, a nikoli nadut. Bil je šarmanten, a preudaren. Bil je moški, ki je znal vplivati, ne da bi moral dvigniti glas.
Čeprav je bil eden največjih hollywoodskih zvezdnikov, se je umaknil stran od glamurja in ustvaril svoje zatočišče v Utahu, kjer je ustanovil Sundance Institute in istoimenski filmski festival. Verjel je v umetnost, v mlade ustvarjalce, v zgodbe, ki bi sicer ostale neslišane. S tem je dokazal, da mu Hollywood ni pomenil le bleščic, ampak tudi odgovornost.
Robert Redford in Jane Fonda
Redford je bil tudi tih in premišljen. V njegovih intervjujih ni bilo praznih besed. Rad je govoril o otroštvu, o izgubi očeta, o svojem boju z disleksijo. To ga je oblikovalo v človeka, ki je bil discipliniran, a hkrati empatičen. Bil je perfekcionist, a tudi nekdo, ki je znal prisluhniti in opazovati.
Ljubil je naravo. Gore, ocean, veter. Ko ni bil pred kamero, je bil na konju, v čolnu, s čopičem v roki. Narava je bila njegova prava cerkev.
Njegovi prijatelji so ga opisovali kot introvertiranega, zadržanega, a z veliko topline in humorja.
Njegove vloge so bile vedno več kot zgolj igre:
Butch Cassidy and the Sundance Kid — šarm, ki ga ne moreš pozabiti, prijateljstvo in melanholija ob Paulu Newmanu.
The Sting — iluzija in očarljivost, ki ti ne pustita dihati.
The Way We Were — ljubezen, ki je preveč resnična, da bi zdržala.
All the President’s Men — glas resnice in poguma v času političnih pretresov.
Ordinary People — kot režiser je dokazal, da največ povedo tihi trenutki.
All Is Lost — čista človečnost brez besed, le boj za preživetje.
The Old Man & the Gun — poslovilni nasmeh človeka, ki je znal vedno ohraniti stil.
Ko sem ga gledala na platnu ali na televizijskem zaslonu, sem imela občutek, da gledam nekoga, ki nekaj skriva. In prav ta skrivnostnost ga je naredila tako magnetičnega. Nikoli ni razkril vsega, vedno je pustil, da si kot gledalka sama domisliš manjkajoče.
Robert Redford bo ostal v mojih mislih kot zadnji veliki hollywoodski džentelmen. Ne zaradi glamurja, ampak zaradi tihe moči. Zaradi elegance, ki ni bila nikoli agresivna, ampak naravna. Zaradi poguma, da je šel svojo pot, tudi ko je bila težja.
Njegova osebnost je dala njegovim vlogam večjo težo. Ko je igral prevaranta, si mu verjel. Ko je igral ljubimca, si ga želel razumeti. Ko je bil novinar, si mu zaupal.
Danes se od njega poslavljam s hvaležnostjo. Hvaležnostjo, da sem živela v času, ko so obstajali igralci, kot je bil Robert Redford. Igralci, ki niso bili le ikone, ampak učitelji, vizionarji in ljudje, ki so dokazali, da so lepota, integriteta in strast lahko eno.
Naj počiva v miru. Njegova svetloba bo še dolgo sijala v temi kinodvoran in v naših srcih.
Foto: Profimedia
