Ko je izšel film Barbie, se je zgodilo nekaj zanimivega. Internet ni razpravljal o zgodbi, temveč o outfitih.
Rožnati Chanel kostim, bleščeči kombinezoni, popolno stilizirani “Malibu” videzi. Vsak look je bil premišljen do zadnjega detajla in hkrati dovolj preprost, da ga lahko poustvariš. Film je deloval kot niz vizualnih referenc, skoraj kot modna kampanja, razdeljena na prizore.
BARBIE (America Ferrera, Ariana Greenblatt, Margot Robbie)
Za tem stoji Jacqueline Durran, kostumografka, ki že leta oblikuje filme, ki jih gledamo tudi zaradi tega, kako izgledajo. Podpisala je filme, kot so Pokora, Ana Karenina, Male ženske, Spencer in Barbie. Filme, ki imajo skupno točko: zelo jasno, prepoznavno vizualno identiteto.
Kostumi, ki naredijo lik
Pri Durranovi ne gre za to, da bi oblačila samo ustrezala obdobju. Gre za to, da z njimi pove, kdo lik sploh je.
V filmu Pokora je zelena obleka Keire Knightley postala skoraj bolj znana kot sam film. Svilen material, globok izrez na hrbtu, lahkotno gibanje tkanine – vse skupaj deluje skoraj preveč sodobno za čas, v katerega je postavljena zgodba. A prav zaradi tega obleka izstopa in ostane v spominu.
V Ani Karenini so kostumi še bolj teatralni. Silhuete so poudarjene, pasovi ozki, tkanine bogate. Oblačila ne poskušajo skriti, da gre za stilizacijo. Ravno nasprotno, skoraj poudarjajo umetnost filma.
Jacqueline Durran z oscarjem za najboljšo kostumografijo v filmu Ana Karenina.
Filmi kot vizualni trenutki
Danes filme gledamo drugače kot včasih. Ne samo v kinu, temveč tudi na telefonu, na družbenih omrežjih in skozi kratke izseke. V takem okolju zgodba pogosto ni več v ospredju.
Veliko hitreje se prime vizualni moment – nekaj, kar lahko deliš, shraniš ali posnemaš.
Pri filmu Spencer so to na primer strukturirani kostimi, ki se skoraj nikoli ne “sprostijo”. Chanel kostimi, visoki ovratniki, trde linije. Oblačila delujejo lepo, a hkrati nekoliko utesnjujoče – skoraj kot metafora za življenje princese Diane.
Ko film postane estetika
Podobno se že zdaj govori o novi adaptaciji Viharnih vrhov. Še preden smo videli prvi prizor, so krožile informacije o kostumih, materialih in silhuetah.
Govori se o slojevitih krilih, težkih plaščih in kontrastih med mehkimi in grobimi teksturami. Kostumi naj bi igrali pomembno vlogo pri ustvarjanju razpoloženja – bolj kot zgodovinska natančnost.
Margot Robbie in Jacob Elordi sta sicer del tega, a velik del zanimanja prihaja prav iz vizualnega sveta, ki ga film obljublja.
Zakaj si jih zapomnimo
Na koncu si redko zapomnimo celoten zaplet. Veliko pogosteje ostane vtis. Podoba, ki jo povežemo z določenim filmom, pogosto preživi dlje kot zgodba sama.
Zato imajo kostumi danes večjo vlogo, kot smo je bili vajeni. Ne kot dodatek, ampak kot pomemben del celotne izkušnje gledanja.
Mogoče vas zanima tudi to:
Kolumna urednice: Dolce & Gabbana danes: ne gre več za odhod, ampak za vprašanje, kaj sledi
Ekskluzivne zgodbe in uredniške izbore delimo tudi v našem newsletterju.
Etiketa je z vami tudi na Instagramu in Facebooku.
Foto: Profimedia
