Moda obožuje velike vrnitve. Gallianova bi morala prihodnjo pomlad dobiti najprestižnejšo možno potrditev: samostojno retrospektivo v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti. Toda razstave John Galliano: Horizons, ki naj bi se maja 2027 odprla ob Met Gali in določila temo najodmevnejšega modnega večera leta, ne bo.
Met in Galliano sta 31. avgusta sporočila, da sta po tehtnih pogovorih skupaj sprejela odločitev, da razstava ne bo izvedena po načrtih. Muzej bo novo temo spomladanske razstave in Met Gale 2027 razkril pozneje. Kratko uradno sporočilo je končalo več tednov trajajočo polemiko, ni pa odgovorilo na vprašanje, ki presega enega oblikovalca: ali je mogoče slaviti delo, ne da bi s tem počastili tudi njegovega avtorja?
Razstava bi Galliana postavila v zelo izbran krog
Horizons naj bi predstavila štiri desetletja Gallianovega ustvarjanja, od diplomske kolekcije na londonskem Central Saint Martinsu in njegove lastne znamke do obdobij pri Givenchyju, Diorju in Maison Margiela. Njegove revije so modo spreminjale v gledališče, oblačila pa v like z lastno preteklostjo, značajem in dramatičnostjo. Po odhodu iz Margiele leta 2024 je ostal eden najvplivnejših oblikovalcev svoje generacije.
Retrospektiva bi imela še večjo simbolno težo, ker bi Galliano postal šele tretji še živeči oblikovalec s samostojno razstavo v Costume Institutu. Pred njim sta takšno čast dobila Yves Saint Laurent leta 1983 in Rei Kawakubo leta 2017. Takšna razstava ni samo pregled najlepših kreacij. Pomeni vstop v modni kanon in institucionalno potrditev, da delo posameznika sodi med najpomembnejša poglavja kulturne zgodovine.
Preteklosti ni bilo mogoče pustiti zunaj muzeja
Jedro polemike sega v leto 2011, ko so v javnost prišli posnetki Gallianovih antisemitskih in drugih žaljivih izjav. Dior ga je odpustil, francosko sodišče pa ga je spoznalo za krivega javnih žalitev na podlagi porekla, verske pripadnosti, rase ali etnične pripadnosti. Galliano se je pozneje opravičil, se umaknil iz javnosti in spregovoril o zdravljenju odvisnosti. V modo se je vrnil leta 2014 kot umetniški direktor modne hiše Maison Margiela, kjer je ostal desetletje.
Njegova ustvarjalna vrnitev je dosegla vrhunec s kolekcijo Artisanal za pomlad 2024, ki so jo številni razglasili za enega najmočnejših modnih trenutkov zadnjih let. Toda ponovno priznanje stroke ni izbrisalo vprašanja odgovornosti. Kritike načrtovane razstave so postale še glasnejše zaradi datuma Met Gale. Dogodek naj bi potekal 3. maja 2027, isti večer, ko se začne Yom HaShoah, dan spomina na žrtve holokavsta.
Med vidnejšimi nasprotniki je bila Julie Menin, predsednica newyorškega mestnega sveta in hči človeka, ki je preživel holokavst. Pomisleke so izrazili tudi predstavniki judovske skupnosti in nekateri podporniki muzeja. Razstava, zamišljena kot kritičen pogled na Gallianovo ustvarjalnost in padec, je za del javnosti kljub temu pomenila predvsem veliko institucionalno počastitev.
Galliano je priznal, da razstava za nekatere ne bi bila le modni dogodek
V skupnem uradnem sporočilu sta muzej in oblikovalec odločitev predstavila kot rezultat daljših pogovorov. Galliano je ponovno prevzel odgovornost za bolečino, ki jo je povzročil judovski in azijski skupnosti, ter zapisal, da resnična sprava ni dosežena z razstavo, institucionalnim priznanjem ali eno samo javno gesto. Poudaril je tudi, da ne želi, da bi razprava o njem zasenčila delo Costume Instituta, in da razume, zakaj bi bila razstava, posvečena njegovi karieri, za nekatere boleča.
Odločitev ne izbriše Gallianovega vpliva na sodobno modo in ne pomeni, da njegovega dela ni več mogoče preučevati. Razkriva pa razliko med kritično obravnavo in počastitvijo. Muzej lahko problematično zapuščino postavi pod drobnogled, vendar samostojna retrospektiva, odprta z bleščečo Met Galo, težko deluje povsem nevtralno. Ne glede na kuratorsko razlago nosi tudi sporočilo občudovanja in prestiža.
Costume Institute mora zdaj v razmeroma kratkem času pripraviti novo razstavo in novo izhodišče za Met Galo. Pomembnejše bo, ali bo zaplet spodbudil resnejši premislek o tem, kako moda piše svojo zgodovino in koga pri tem povzdigne. Gallianovega talenta ni treba zanikati, da bi priznali težo njegovih dejanj.
Tudi njegovega opravičila ni treba zavrniti, da bi razumeli, zakaj se institucionalna počastitev mnogim zdi nesprejemljiva. Obe resnici lahko obstajata hkrati.
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
Foto: Profimedia
