Dermatologi opozarjajo, da so lahko nova oblačila prepojena s kemikalijami, ki ostanejo na tkanini po proizvodnem procesu, in se lahko ob prvem nošenju sprostijo ter pridejo v neposreden stik s kožo. Tega pa si ne želimo, kajne?

Nevidne nevarnosti v tkaninah

Dr. Susan Nedorost, profesorica dermatologije na Case Western Reserve University, pojasnjuje, da so disperzna barvila, ki se pogosto uporabljajo pri sintetičnih materialih, kot sta poliester in najlon, eden glavnih vzrokov za alergijski kontaktni dermatitis.

Ta imunska reakcija se pokaže z nekajdnevno zamudo v obliki rdečega, srbečega in bolečega izpuščaja, ki lahko traja tudi več tednov. Pogosto se pojavi na mestih, kjer se oblačilo najbolj drgne ob kožo in kjer se kopiči znoj – na primer okoli vratu, pod pazduhami ali ob straneh telesa.

Največ težav povzročajo športna oblačila, ki so narejena iz gladkih, elastičnih in vodoodbojnih materialov. Pri potenju in gibanju se kemikalije iz tkanine lažje sprostijo, zato se priporoča, da nova športna oblačila vedno operete pred prvo uporabo. To sicer ne odstrani vseh kemikalij, lahko pa bistveno zmanjša količino preostale barve in tako zmanjša tveganje za reakcijo.

V redkih primerih lahko stik barvila z odprto rano sproži celo razvoj trajne alergije. Če se v telo skozi poškodovano kožo absorbira dovolj barvila, lahko imunski sistem razvije dolgotrajno občutljivost, zaradi katere boste na podoben material reagirali tudi v prihodnje.

Kemikalije v oblačilih, ki jih ne vidimo

Raziskava Stockholmske univerze iz leta 2014 je pokazala, da je večina novih oblačil, ne glede na blagovno znamko ali ceno, vsebovala kemikalije, povezane z zdravju škodljivimi učinki. V 29 od 31 testiranih kosov so našli kinolin, ki se uporablja v barvilih in ga ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) označuje kot možen rakotvoren na podlagi poskusov na živalih.

Poleg tega so v oblačilih zaznali tudi nitroaniline in benzotiazole, kemikalije, ki se lahko sčasoma sprostijo iz tkanine na kožo ali v zrak. Čeprav učinki na zdravje pri ljudeh še niso dobro raziskani, laboratorijski testi kažejo na povezavo z možnimi rakotvornimi učinki.

David Andrews, znanstvenik pri organizaciji Environmental Working Group, dodaja, da so oblačila pogosto obdelana z različnimi oblogami in premazi: od sredstev proti madežem in gubam, do mehčalcev in vodoodpornih slojev, kot so PFAS kemikalije, ki so znane kot t. i. večne kemikalije, saj se v okolju ne razgrajujejo. Te snovi ne predstavljajo tveganja le za kožo, ampak se lahko izpirajo v vodo in onesnažujejo okolje.

Zakaj pranje pomaga?

Čeprav pranje ne odstrani vseh kemikalij, lahko po besedah strokovnjakov znatno zmanjša količino preostalih snovi, ki so ostale po proizvodnji. Pranje novega oblačila pred prvo uporabo zmanjša neposreden stik kože s kemikalijami.

Žal pa ni enostavnega načina, da bi kupci prepoznali, katera oblačila so varnejša. Nalepke, kot je “100 % bombaž”, ne pomenijo, da je kos brez kemičnih obdelav, saj proizvajalcem ni treba razkriti, s katerimi snovmi so bili obdelani materiali.

Čeprav morda ni mogoče popolnoma preprečiti stika s kemikalijami v oblačilih, je pranje novih oblačil preprost, a učinkovit korak za zmanjšanje tveganja za alergijske reakcije in druge zdravstvene težave. Poleg tega z vsakim pranjem odstranite tudi del kemikalij, ki bi se sicer lahko sprostile v okolje.

Ko naslednjič kupite nov kos garderobe, ga raje najprej operite – vaša koža in zdravje vam bosta hvaležna.

Fotografije: Profimedia, Pexels