Vsi vlagajo v umetno inteligenco. Nova raziskava razkriva, kdo z njo dejansko služi

Umetna inteligenca je postala ena največjih poslovnih investicij zadnjih let, toda nova globalna raziskava kaže, da sama tehnologija še zdaleč ni zagotovilo za uspeh. Ključna razlika je nekaj precej manj tehnološkega: zaupanje.

Podjetja danes vlagajo milijone v umetno inteligenco, avtomatizacijo in nove načine dela, vprašanje pa ostaja: ali se jim naložbe dejansko povrnejo? Nova globalna raziskava, ki jo je za podjetje SAS izvedel IDC, kaže presenetljivo veliko razliko med organizacijami, ki umetno inteligenco uporabljajo odgovorno in pregledno, ter tistimi, ki pri tem zaostajajo.

V raziskavi je sodelovalo 2.699 odločevalcev iz 28 držav. Organizacije z najbolj razvitimi praksami zaupanja vredne umetne inteligence imajo kar 15-krat večjo verjetnost, da bodo dosegle visoko donosnost naložb v AI.

In prav tu postaja zgodba zanimiva tudi zunaj tehnološkega sveta.

Tehnologija ni dovolj

Rezultati poročila Data and AI Impact Report: The New Economics of Trust kažejo, da največje razlike med podjetji ne ustvarja nujno tehnologija, ki jo uporabljajo, temveč način, kako jo upravljajo.

Med organizacijami z razvitimi praksami zaupanja vredne umetne inteligence jih 62 odstotkov poroča o pomembni ali visoki donosnosti naložb. Med organizacijami, ki na tem področju zaostajajo, je takšnih le štiri odstotke.

Uspešnejše organizacije obenem dosegajo več koristi na področjih, kot so rast prihodkov, zmanjševanje stroškov in izboljšanje uporabniške izkušnje.

Kaj pomeni »zaupanja vredna umetna inteligenca«? Gre za sisteme, ki niso zgolj učinkoviti, temveč tudi zanesljivi, varni, pravični in skladni z regulativnimi zahtevami. Pomembno pa je še nekaj: sposobni morajo biti pojasniti, kako so prišli do določene odločitve.

Ko AI ne zna pojasniti odgovora, mu ljudje preprosto ne verjamemo

Eden najzanimivejših podatkov raziskave se nanaša prav na naš odnos do umetne inteligence.

Kar 97,2 odstotka uporabnikov se vsaj občasno odloči, da priporočila umetne inteligence ne bo upoštevalo. Razlog ni nujno v prepričanju, da se je AI zmotil. Pogosto je težava v tem, da sistem ne zna dovolj jasno pojasniti, kako je do svojega odgovora oziroma odločitve prišel.

To postaja še pomembnejše z razvojem agentske umetne inteligence, torej sistemov, ki lahko samostojneje načrtujejo in izvajajo naloge. Raziskava kaže, da zaupanje s 76 odstotkov pri generativni umetni inteligenci pade na 66 odstotkov pri agentskih sistemih.

Več avtonomije torej še ne pomeni tudi več zaupanja.

Podjetja imajo še eno veliko težavo: podatke

Za bleščečimi predstavitvami novih AI-orodij se skriva precej manj glamurozen problem. Številna podjetja še vedno nimajo dovolj kakovostne podatkovne infrastrukture.

Po raziskavi ima le 17,5 odstotka organizacij popolnoma optimizirano podatkovno infrastrukturo, ki je dovolj zrela za zahteve agentske umetne inteligence.

Organizacije z urejenimi podatkovnimi temelji imajo štirikrat večjo verjetnost, da pričakujejo pomembno donosnost naložb v umetno inteligenco. Hkrati veliko pogosteje uvajajo nadzor kakovosti podatkov in preverjajo, ali je mogoče odločitve AI tudi razumljivo razložiti.

Naslednja faza umetne inteligence bo očitno manj navdušena nad tehnologijo samo

Podjetja, ki so na področju zaupanja vredne umetne inteligence že med vodilnimi, ne nameravajo upočasniti. Kar 85 odstotkov jih letos svoje naložbe povečuje za več kot deset odstotkov.

Razlike so opazne tudi med panogami. V bančništvu ima 85 odstotkov vodilnih bank že vzpostavljene okvire za upravljanje umetne inteligence, med bankami, ki pri uporabi AI zaostajajo, pa je takšnih 29 odstotkov.

Raziskava tako opozarja na zanimiv premik. Prvo obdobje navdušenja nad umetno inteligenco je zaznamovalo predvsem vprašanje, kaj vse AI zmore. Naslednje bo očitno veliko bolj zaznamovalo vprašanje, koliko ji lahko zaupamo.

In prav to bi lahko postalo ena najpomembnejših poslovnih tem naslednjih let.

Promocijsko sporočilo

Foto: Magnific