Če še ne veste zanjo, en velik bravo za vas – ne preživite veliko časa na družbenih omrežjih oziroma ga sploh ne. Če bi ga, namreč ne bi mogli zaobiti zadnjega viralnega trenda na družbenih omrežjih, in sicer objavljanja svojih fotografij iz leta 2016. Zakaj prav zdaj in zakaj eno desetletje nazaj, ni povsem jasno, je pa dejstvo, da njegov učinek še nekaj tednov po viralnem izbruhu močno drži svetovne zvezdnike in milijone uporabnikov omrežja Instagram.
»Ne zato, ker bi bila tako čista današnjih digitalnih stranpoti ali brez ega, ampak ker bi se morala dokopati do starega diska, to pa se zdi preveč truda za fotografijo, ki ni več v skladu z mojo estetiko – ali trenutnim čelom.«
Niste edini, če se vam je v zadnjih tednih tako zgodilo, da ste se za hip zdrznili, ko ste podrsali po svojem zaslonu, misleč, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, kar vključuje časovni stroj ter izginotje aktualnih novic in objav.
Zdi se, da je skok v preteklost privabil staro in mlado, aktivno in sicer neaktivno na družbenih platformah ter vse tiste skeptične vmes. A ko pomislimo malce drugače, razlog za uspeh te briljantne domislice nekega daljnega soseda s spleta ni le gola zabava.
P. S. Sama je/jih nisem objavila – ne zato, ker bi bila tako čista današnjih digitalnih stranpoti ali brez ega, ampak ker bi se morala dokopati do starega diska, to pa se zdi preveč truda za fotografijo, ki ni več v skladu z mojo estetiko – ali trenutnim čelom. Šalo na lasten račun na stran, to so razlogi, zakaj bi bilo morda dobro, da bi to storila.
1. Nostalgija je te dni vroča roba
Ne le na površju, temveč tudi pod medijsko gladino. Z njo se ukvarjajo vsi zavedni marketinški strokovnjaki, načrtovalci dogodkov, modni uredniki in snovalci velikih filmskih produkcij. Bolj kot kadarkoli se namreč radi vračamo v mirnejše čase; vse zastarelo je posledično vintidž in s tem neizmerno kul.
V poplavi digitalizacije smo ponovno našli vrednost v stvareh, ki so nam morda manj »na roko«, a bolj »v dušo«. Ponovno se gledajo filmi iz devetdesetih (ko na primer Julia Roberts desetič pobegne s svoje poroke), znamke reproducirajo svoje ikonične arhivske kose iz osemdesetih, Hilary Duff pa je imela le nekaj dni nazaj veliki »comeback« koncert ter stopila vsa milenijska srca, ki so v najstniških letih bila samo zanjo in njene filme. Mimogrede, celo Hannah Montana je nazaj. Ste začutili tisti topel občutek pri srcu? To iščemo z vsem tem nostalgičnim direndajem.
2. Ptičja perspektiva nas za hip ustavi
Dnevi se hitro zazdijo ponedeljek do petek, omenjeni tedni leto, med hitrim življenjem v trenutku, ki to ni, pa se zgodi desetletje – kar nas osupne, ko se zaradi na videz malce trapastega trenda tega nenadoma zavemo. Vsak pogled nazaj v album, s tem pa nazaj v čas, postavi naše življenje in točko, na kateri se trenutno nahajamo v njem, v perspektivo.
To vsekakor ni slabo, saj je lahko odlična odskočna točka za naprej, če jo tako vzamemo, vzbudi pa mnogo občutkov – od obžalovanj do notranjega miru, da smo se v dotičnem trenutku odločili prav.
»Ne porabimo novega desetletja za to, da se kdaj pohvalimo.«
3. Všeč smo si – bolj kot se zdi v danem trenutku
Tudi nasploh, sicer ne bi delili sebe in svojega življenja z (ne)znanci na spletu, a nikoli si nismo tako všeč kot ob pogledu za nazaj, kar izvrstno obelodani »2016«. Več kot osemdeset odstotkov komentarjev se ob ogledu starejših fotografij zave lastne fletnosti, običajno z besedami: »Sej sem bila prav fejst.« – no, takrat nismo tako mislili – in tako bomo enako dejali za današnje fotografije leta 2036.
Ne porabimo novega desetletja za to, da se kdaj pohvalimo. In v medeni idealizaciji z občutkom rahlega špika ne pozabimo – različica nas izpred desetletja se ni počutila vedno dobro v svoji koži, ni bila noro zaljubljena v bivšega partnerja (kar seveda ne objavimo ponovno) in je na tistih počitnicah staknila opeklino. Čeprav je bilo nekoč vse lepše in boljše.
4. Kolektivno pogrešamo druge čase
Rahel desetstopinjski povratek nazaj k prvi točki. Tistih, ko se vsaj ni zdelo, da ves svet vre. Ko smo vedeli, da je sosed na Havajih zaradi lične fotografije (takšne s kilogrami sepia filtra čez vso tisto modrino), a nismo videli tudi v njegovo tamkajšnjo kopalnico. Ko nas ni bilo strah iti na koncert. Ko je čas tekel hitro, a nekoliko počasneje. Ko so bile reklame okoli nas, a ne v vsaki minuti našega dneva. Ko še ni bilo naročnin na dobre serije in je Hollywood, čeprav nikoli popoln, pomenil še zadnje prave zvezde. Epilog? Ne nujno starih – pogrešamo preprostejše čase, ki so se znotraj čutili lahkotneje.
Nazaj v (tisti) čas ne moremo, lahko pa se zato bolj zavemo minljivosti, in s tem lepote sedanjega obdobja. Ga kanček bolj glorificiramo in se malce manj obremenjujemo z aktunimi težavami. Verjetno se ne spomnite, kaj vas je težilo na tretji ponedeljek petega meseca leta 2016, kajne?
Na novo dekado!
Morda vam bo blizu tudi to:
Zakaj so družbena omrežja v zadnjem času obsedena z letom 2016?
Naša lastna pot je dovolj: zakaj se je vredno nehati ozirati na druge in živeti svoje življenje
Ekskluzivne zgodbe in uredniške izbore delimo tudi v našem newsletterju.
Etiketa je z vami tudi na Instagramu in Facebooku.
Fotografije Unsplash
