Drage bralke, dragi bralci,

ko se oktober ovije v odtenke rožnate, me vsako leto znova preplavi občutek hvaležnosti – in hkrati rahlega spoštovanja. Rožnata barva je mehka, skoraj krhka, a pomen, ki ga nosi, je neizmerno močan. Oktober ni le mesec jesenskih sprememb, temveč mesec poguma. Mesec, ko nas zgodbe, simboli in spomini spomnijo, kako pomembno je govoriti o tem, kar se pogosto skriva v tišini – o raku dojk.

To je prva kolumna, ki jo pišem o tej temi, in verjetno ena najbolj osebnih.

Pred nekaj leti se je  z diagnozo raka dojk soočila ena izmed najpomembnejših oseb v mojem življenju. Besede, izrečene v tistem dnevu, so razbile vsakdanjost in me naučile, da življenje ni samoumevno. Da se lahko vse spremeni v enem samem trenutku.

Diagnoza prinese tišino. Ne tisto mirno, ampak gosto, težko, v kateri zmanjka besed. A prav v teh trenutkih moramo govoriti. O tem, kar čutimo, česar se bojimo, o tem, kar še vedno upamo.

Zakaj moramo o tem govoriti

Rak dojk je najpogostejši rak med ženskami v Sloveniji. Po dostopnih podatkih  je v letu 2021 zbolelo 1.496 ljudi, od tega 1.483 žensk. To pomeni, da vsak dan tri ženske slišijo diagnozo, ki jim spremeni življenje.

Statistika pravi, da bo ena od osmih žensk v življenju zbolela za rakom dojk. A danes obstaja tudi druga plat teh številk – zaradi napredka v medicini in zgodnjega odkrivanja je bolezen vse pogosteje ozdravljiva.

Petletno preživetje žensk z rakom dojk v Sloveniji presega 85 odstotkov, pri zgodaj odkritih primerih pa se približuje 90 odstotkom. To pomeni, da pravočasen pregled lahko dobesedno reši življenje. Prav zato je ozaveščanje bistvo rožnatega oktobra – ker brez pogovora ni preventive in brez preventive ni zgodnjega odkrivanja.

Ko številke postanejo obrazi

Ko zboli oseba, ki jo imaš najraje na svetu, številke izgubijo pomen. Rak dojk ni več “eden od tisoč primerov”, ampak postane obraz, glas, pogled, ki ga poznaš.

Spomnim se trenutkov, ko se je borila – s svojo močjo, s svojim tempom, s svojo tišino. Takrat sem razumela, da pogum nima ene oblike. Včasih je tih in potrpežljiv. Pogum je, ko vstaneš, greš na pregled, se nasmehneš kljub strahu.

Pogum je, ko rečeš: “Danes bo dober dan.”

Dojela sem, da niso vedno pomembne prave besede, temveč prisotnost. Da včasih največ pomeni, da si tam – brez nasvetov, brez pripravljenih odgovorov. Samo zato, da nekdo ve, da ni sam.

Rožnata ni le barva, je sporočilo

Rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, je bil prvič obeležen leta 1985 v ZDA. Danes se v tem mesecu po vsem svetu s kampanjami, dogodki in pentljami spominjamo tistih, ki so se borile, in stojimo ob strani tistim, ki se borijo danes.

V Sloveniji od leta 2008 deluje presejalni program DORA, ki vabi ženske med 50. in 69. letom starosti na redno mamografijo. Prav zaradi programov, kot je DORA, se smrtnost zaradi raka dojk postopoma zmanjšuje. A še vedno vse ženske niso vključene – zato je pomembno, da o tem govorimo, spodbujamo samopregledovanje in premagujemo stigmo.

Če bi vsaka izmed nas enkrat mesečno namenila nekaj minut samopregledovanju, bi marsikatera diagnoza lahko bila odkrita prej. Ni veliko stvari v življenju, ki bi vzele tako malo časa, a pomenile tako veliko.

Ko danes postane najdragocenejši trenutek

Ko se v družini pojavi bolezen, začneš čas dojemati drugače. “Jutri” ni več nekaj samoumevnega. Tudi sama sem to razumela šele, ko sem se znašla ob osebah, ki sta se borili z diagnozo raka.

Zavedanje, da je danes vse, kar imamo, spremeni pogled na življenje. Vse, kar rečemo, kar podarimo, postane dragoceno. In prav to sporočilo nosi rožnati oktober: ne čakajmo, da bo pravi čas za pogovor, objem ali pregled. Pravi čas je zdaj.

Rožnata pentlja je začetek

Rožnata pentlja ni le simbol solidarnosti, temveč tudi odgovornosti. Ko jo pripnemo, s tem ne pokažemo le sočutja, ampak tudi zavezo – da bomo govorili, ozaveščali, spodbujali.

Oktober nas ne uči le o bolezni, ampak o moči skupnosti. Vsaka deljena zgodba, vsaka donacija, vsak pogovor šteje. Iz majhnih gest se ustvarjajo velike spremembe – gibanja, ki nosijo upanje.

Naj bo letošnji oktober mesec, ko se spomnimo tistih, ki so se borile, in objamemo tiste, ki se še borijo. Mesec, ko govorimo o pogumu, življenju in hvaležnosti.

In če obstaja ena misel, ki bi jo želela pustiti ob koncu te kolumne, je ta: Za svet si morda le nekdo, a za nekoga si ves svet.

Vaša Anja

Foto: Profimedia, Freepik