Poletne solate imajo veliko prednosti, vendar se lahko krožnik zelene solate, paradižnika in mocarele do avgusta začne nevarno pogosto ponavljati. Če mu dodamo še kos kruha, smo sicer siti, a le za kratek čas. Rešitev se skriva v žitu, ki so ga poznale že stare civilizacije, danes pa se vrača v sodobne kuhinje, priljubljene restavracije in na jedilnike prehransko bolj ozaveščenih gurmanov.

Pira ima nežen okus po oreščkih, prijetno čvrsto teksturo in dovolj značaja, da iz običajne solate naredi polnovreden obrok. Še posebej lepo se poda poletnim sestavinam, kot so pečene bučke, paradižnik, feta, olive, sveža zelišča in limonov preliv. Ker po kuhanju ohrani obliko, ne postane kašasta in jo lahko pripravimo vnaprej, je idealna tudi za kosilo, ki ga vzamemo v službo.

Zakaj smo se znova spomnili na piro?

Pira ni eksotična novost, temveč stara vrsta pšenice, ki je bila nekoč pomemben del evropske prehrane. Pozneje so jo izpodrinile sorte, primernejše za intenzivno pridelavo in lažjo predelavo, vendar iz naših krajev ni nikoli povsem izginila. Danes jo znova najdemo v kruhu, testeninah, kašah in mokah slovenskih mlinov ter na ekoloških kmetijah.

Njena vrnitev sovpada z zanimanjem za manj predelana živila in bolj raznolike vire ogljikovih hidratov. Polnozrnata pira vsebuje vlaknine, rastlinske beljakovine ter minerale, med katerimi so magnezij, fosfor, železo in cink. Skodelica kuhane pire lahko vsebuje približno deset gramov beljakovin in sedem gramov vlaknin, natančna količina pa je odvisna od sorte in načina obdelave.

Prav kombinacija vlaknin, beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov pomaga, da je obrok s piro bolj nasiten kot skleda zelenjave brez dodatnega vira beljakovin ali škroba. To ne pomeni, da je pira čudežno živilo. Njena prednost je precej bolj preprosta: običajen obrok naredi hranilno bogatejši in poskrbi, da po kosilu ne začnemo prehitro iskati naslednjega prigrizka.

Je pira res protivnetno živilo?

Piro pogosto spremlja oznaka »protivnetna«, vendar je takšno poimenovanje preveč poenostavljeno. Nobeno posamezno živilo samo po sebi ne more odpraviti vnetnih procesov v telesu. Raziskave povezujejo redno uživanje polnovrednih žit z ugodnejšimi zdravstvenimi izidi, pri čemer imajo pomembno vlogo vlaknine, mikrohranila in celoten prehranski vzorec.

Pomembna je tudi oblika. Polnozrnata pira vsebuje več vlaknin kot močno predelana pirina moka, zato oznaka »pirino« še ne pomeni samodejno bolj hranljive izbire. Sladko pecivo iz bele pirine moke ostaja sladko pecivo, četudi zveni nekoliko bolj zdravo.

Pira vsebuje gluten, saj je vrsta pšenice. Zato ni primerna za ljudi s celiakijo, alergijo na pšenico ali tiste, ki morajo gluten izločiti po navodilu zdravnika. Prepričanje, da je pira brezglutenska ali vedno lažje prebavljiva, je eden najpogostejših prehranskih mitov.

Tri jedi, zaradi katerih jo bomo kuhali vse poletje

Za kosilo jo lahko združimo s pečenimi bučkami, češnjevim paradižnikom, rukolo, feto in limoninim prelivom. Za večerjo jo vmešamo v mlačno solato z zelenim fižolom, tunino, olivami in mehko kuhanim jajcem. Ostanke pa naslednje jutro pogrejemo z mlekom ali rastlinskim napitkom ter dodamo breskve, cimet in orehe.

Kuhana pira v hladilniku zdrži nekaj dni, zato jo je smiselno pripraviti več. S tem ne dobimo novega prehranskega pravila, temveč uporabno sestavino, zaradi katere so poletni obroki bolj raznoliki, nasitni in precej manj dolgočasni.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Unsplash, Profimedia