Družbena omrežja, sporočila in videoklici so izbrisali razdalje med ljudmi. Pa vendar občutek osamljenosti postaja ena najpogostejših tem sodobnega življenja.

Na prvi pogled se zdi, da živimo v najbolj povezanem obdobju v zgodovini. Prijatelju lahko pošljemo sporočilo v nekaj sekundah, družinske člane na drugem koncu sveta pokličemo z enim klikom, družbena omrežja pa nam vsak dan omogočajo vpogled v življenja ljudi, ki jih morda že leta nismo srečali v živo.

Nikoli ni bilo lažje ostati v stiku.

Prav zato je toliko bolj zanimivo, da se občutek osamljenosti pojavlja v času, ko bi ga pričakovali najmanj. O njem ne govorijo le ljudje, ki živijo sami ali nimajo širokega kroga prijateljev. O njem govorijo tudi posamezniki v dolgih partnerskih odnosih, ljudje z aktivnim družabnim življenjem in tisti, katerih dnevi so polni srečanj, pogovorov in obveznosti.

Morda zato, ker osamljenost že dolgo ni več povezana s številom ljudi okoli nas.

Ko bližino zamenjamo za povezanost

Tehnologija je spremenila način, kako komuniciramo, ni pa spremenila tega, kar od odnosov pričakujemo.

Še vedno si želimo občutka, da nas nekdo razume. Da nas posluša. Da lahko z njim delimo tudi tiste dele življenja, ki niso popolni in niso namenjeni objavi na družbenih omrežjih.

Prav tukaj se pogosto pojavi razkorak med povezanostjo in bližino.

O življenjih drugih vemo več kot kadarkoli prej. Vemo, kam potujejo, kaj berejo, kako preživljajo vikende in katero restavracijo so obiskali v petek zvečer. Toda spremljanje življenja nekoga še ne pomeni, da smo si zares blizu.

Včasih imamo občutek, da smo z ljudmi v stiku vsak dan, čeprav z njimi že dolgo nismo imeli iskrenega pogovora.

Odraslost prinese tudi tišje spremembe

Prijateljstva se redko končajo dramatično. Veliko pogosteje se spremenijo skoraj neopazno.

Nekoč so bila spontana srečanja nekaj samoumevnega. Danes jih pogosto nadomestijo usklajevanje urnikov, prestavljeni termini in obljube, da se bomo kmalu videli. Med službo, družino, otroki in vsakodnevnimi obveznostmi ostaja vedno manj prostora za dolge pogovore, zaradi katerih smo se nekoč počutili povezane.

To ne pomeni, da so odnosi manj pomembni. Pogosto pomeni le, da zahtevajo več truda kot v obdobju, ko smo imeli več časa in manj odgovornosti.

Prav zato marsikdo šele sredi zelo zaposlenega tedna ugotovi, da že dolgo ni imel pogovora, po katerem bi se počutil zares slišanega.

Zakaj družbena omrežja občutka osamljenosti ne morejo odpraviti

Družbena omrežja so izjemno uporabno orodje za ohranjanje stikov, vendar ne morejo nadomestiti vsega, kar ustvarja bližino med ljudmi.

Fotografija, všeček ali kratko sporočilo lahko ustvarijo občutek prisotnosti, ne morejo pa nadomestiti pogovora, v katerem nekdo opazi, da nismo dobro, še preden to izrečemo na glas.

Morda prav zato številni ljudje kljub nenehni povezanosti poročajo o občutku, da jim nekaj manjka. Ne več stikov. Ne več sledilcev. Ne več komunikacije.

Manjka jim kakovost odnosov, ki jih nobena aplikacija ne more ustvariti sama.

Največji luksuz sodobnega časa

Dolgo smo verjeli, da je največji luksuz čas. Danes se zdi, da postaja nekaj drugega.

Pozornost.

Občutek, da nas nekdo posluša brez pogleda na telefon. Da se lahko z nekom pogovarjamo brez hitenja. Da imamo ob sebi ljudi, ob katerih nam ni treba ves čas razlagati, dokazovati ali igrati najboljše različice sebe.

Morda je prav zato osamljenost postala ena največjih tem sodobnega časa. Ne zato, ker bi bili manj povezani kot nekoč, ampak zato, ker nas tehnologija lahko poveže na številne načine, ne more pa ustvariti tistega, po čemer ljudje hrepenimo že od nekdaj.

Pristne bližine.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Unsplash