Ko je Marilyn vos Savant kot desetletna deklica opravila inteligenčni test, so njeni rezultati močno presegli običajne lestvice. Pozneje so ji pripisali inteligenčni količnik 228, njeno ime pa se je znašlo v Guinnessovi knjigi rekordov. Desetletja zatem še vedno velja za eno najbolj prepoznavnih oseb, povezanih z izjemno visokimi rezultati na inteligenčnih testih.
Toda njena življenjska zgodba je zanimiva predvsem zato, ker ni sledila predstavi, ki jo imamo o genijih. Ni se zaprla v znanstveni laboratorij, ni poskušala spreminjati sveta z velikimi odkritji in svoje inteligence ni predstavljala kot posebno moč. Izbrala je precej bolj praktično pot: pisanje, odgovarjanje na vprašanja bralcev in razmišljanje o vsakdanjih problemih, ki so se včasih izkazali za veliko zahtevnejše, kot so bili videti na prvi pogled.
Deklica, ki je že zgodaj izstopala
Marilyn vos Savant se je rodila 11. avgusta 1946 v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri. Že kot otrok je kazala izjemne sposobnosti pomnjenja in razumevanja zahtevnih vsebin. Po navedbah medijev je zelo zgodaj prebrala celotno Encyclopaedio Britannico in si zapomnila velike dele prebranega gradiva.
Ko je opravila različne različice Stanford-Binetovega inteligenčnega testa, so njeni rezultati pritegnili veliko pozornosti. Njeni starši pa niso želeli, da bi odraščala kot javna zanimivost. Zavedali so se, da lahko oznaka »genij« otroku prinese prav toliko pričakovanj kot priložnosti, zato so jo skušali obvarovati pred prezgodnjo medijsko izpostavljenostjo.
Njeno ime je širša javnost spoznala šele mnogo pozneje. Leta 1985 se je pojavila v Guinnessovi knjigi rekordov kot oseba z najvišjim zabeleženim inteligenčnim količnikom, kar je sprožilo veliko zanimanje ameriških časopisov in televizijskih oddaj.
Rekord, ki ga danes razumemo drugače
Primerjave z Albertom Einsteinom ali Stephenom Hawkingom so privlačne za naslove, vendar zahtevajo nekaj previdnosti. Einstein ni opravil sodobnega standardiziranega inteligenčnega testa, zato so številke, ki se mu pogosto pripisujejo, predvsem ocene. Prav tako rezultat 228 pri Marilyn vos Savant ni neposredno primerljiv z vsemi današnjimi testi, saj so se metode merjenja, lestvice in razumevanje inteligence skozi desetletja spreminjali.
Tudi Guinnessova knjiga rekordov je leta 1990 opustila kategorijo najvišjega inteligenčnega količnika. Razlog je bil preprost: inteligenca je preveč kompleksna, da bi jo bilo mogoče zanesljivo povzeti z eno samo številko in primerjati rezultate različnih testov, opravljenih v različnih obdobjih.
Prav zato Marilyn vos Savant ni mogoče povsem natančno razglasiti za »najpametnejšo osebo na svetu«. Lahko pa rečemo, da je dosegla enega najbolj znanih in izjemnih rezultatov v zgodovini inteligenčnih testiranj.
Namesto akademske kariere je izbrala praktično življenje
Glede na njene sposobnosti so mnogi pričakovali, da bo postala znanstvenica ali matematičarka. Njena življenjska pot je bila drugačna.
Obiskovala je Meramec Community College in študirala filozofijo na Univerzi Washington v St. Louisu, vendar je študij po dveh letih opustila ter se vključila v družinsko investicijsko podjetje. Pozneje se je preselila v New York, kjer je začela graditi kariero pisateljice in kolumnistke.
Po intervjuju za ameriško revijo Parade so jo povabili k pisanju tedenske kolumne Ask Marilyn. Bralci so ji pošiljali vprašanja o logiki, matematiki, jeziku, odnosih in vsakdanjih dilemah, ona pa je nanje odgovarjala jasno, argumentirano in pogosto presenetljivo praktično.
Prav kolumna je pokazala, da inteligenca ni nujno najbolj zanimiva takrat, ko rešuje zapletene enačbe. Včasih se pokaže v sposobnosti, da zapleten problem razložimo tako, da ga lahko razume skoraj vsak.
Uganka, zaradi katere se je nanjo jezilo na tisoče ljudi
Najbolj znan trenutek njene kariere je povezan s problemom Montyja Halla, verjetnostno uganko, ki temelji na izbiri med trojimi vrati.
Pred tekmovalcem so troja vrata. Za enimi je nagrada, za drugimi dvoje pa ni ničesar. Ko tekmovalec izbere ena vrata, voditelj odpre ena od preostalih, za katerimi ni nagrade, nato pa ponudi možnost, da prvotno izbiro zamenja.
Marilyn vos Savant je pojasnila, da je zamenjava statistično ugodnejša. Odgovor je sprožil izjemen odziv. Številni bralci, med njimi tudi ljudje z akademskimi nazivi, so ji pisali, da se moti. Nekateri odzivi niso bili le kritični, ampak tudi pokroviteljski.
Matematične razlage in simulacije so pozneje potrdile, da je imela prav. Če tekmovalec izbiro zamenja, ima dve tretjini možnosti za zmago, če ostane pri prvotni izbiri, pa le eno tretjino.
Razprava je postala eden najbolj znanih primerov tega, kako močno lahko intuicija nasprotuje matematični verjetnosti. Hkrati je pokazala tudi, kako hitro lahko samozavesten odgovor ženske sproži odpor, še posebej kadar nasprotuje prepričanju večine.
Ali visoka inteligenca pomeni tudi lažje življenje?
Marilyn vos Savant je bila večkrat predstavljena kot ženska z izjemnim umom, sama pa je do svojega slovesa ohranila precej zadržan odnos. Visok rezultat na testu zanjo ni postal življenjska identiteta, temveč ena od sposobnosti, ki jih je poskušala uporabiti praktično.
Napisala je več knjig, sodelovala pri različnih kulturnih in izobraževalnih ustanovah ter prejela častni naziv s področja književnosti. Poročila se je z Robertom Jarvikom, zdravnikom in izumiteljem, povezanim z razvojem umetnega srca Jarvik-7.
Njena zgodba zato ne govori samo o rekordnem rezultatu. Odpira tudi vprašanje, zakaj inteligenco tako radi spreminjamo v tekmovanje in zakaj nas ena sama številka pogosto zanima bolj kot način, kako človek razmišlja, rešuje težave ali uporablja svoje sposobnosti.
Morda je prav v tem najbolj zanimiv del zgodbe Marilyn vos Savant. Čeprav jo je javnost želela poznati kot žensko z najvišjim inteligenčnim količnikom, si je sama ustvarila življenje, v katerem je bilo pomembnejše, kaj lahko s svojim znanjem naredi, kot pa številka, zaradi katere je postala slavna.
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
Foto: Youtube (posnetek)
