Konflikt je lahko dober za nas

Konflikta se ni treba izogibati – pravzaprav je lahko ključen za poglabljanje intimnosti, razumevanja in povezovanja v odnosih z družino, partnerjem ali sodelavci. Kako pravzaprav izgleda zdrav konflikt in kako ga lahko vadimo tudi sami? Strokovnjaki razlagajo, zakaj je konflikt dober, zakaj se mu pogosto izogibamo in kako se ga lotiti na način, ki krepi odnose.

Prva stvar, ki jo je treba vedeti: konflikta se ne smemo bati. “Konflikt je normalen in zdrav,” pravi Rachel Moheban Wachtel, licencirana klinična socialna delavka iz New Yorka, ki veliko dela s pari. Po njenem mnenju je konflikt ključen za globje razumevanje in povezovanje v odnosih.

Ko se ona razjezi na moža, in on opazi, da je njen odziv pretiran glede na situacijo, to postane priložnost za učenje: “Gre za spoznavanje, kaj sproži reakcije pri drugem,” pojasnjuje.
Paradoksalno je, da popolna odsotnost konfliktov v odnosu lahko pomeni težavo.

Tudi dr. Sara Corse, klinična direktorica pri organizaciji Council for Relationships v Philadelphii, poudarja, da nesoglasja učijo tudi nas samih. “Pogosto mislimo, da vemo, kaj si drugi mislijo in čutijo, a se velikokrat motimo,” pravi.
Težki pogovori nam pomagajo razjasniti lastna stališča in razviti nove poglede.

Zakaj se konfliktom izogibamo?

Če je konflikt tako koristen, zakaj ga toliko ljudi še vedno dojema kot grožnjo? Mnogi smo bili vzgojeni, da se konfliktom izogibamo, pravi Gallo. Zaradi tega pogosto mislimo, da nesoglasje pomeni, da je nekaj narobe, ali da nas bodo drugi dojemali kot težavne osebe.

“Naučeni smo, da je konflikt nekaj negativnega in uničujočega,” pojasnjuje. Redko slišimo, da so različna mnenja lahko koristna.

Vendar Corse opozarja, da lahko konflikti postanejo tudi nezdravi, če postanejo glavni način komunikacije: “Včasih je najboljše, da stvari preprosto spustimo,” pravi. Pomembno je ohranjati notranje ravnovesje – ni treba, da se spustimo v vsako bitko ali da imamo vedno prav.

Kako se bolje spopadati s konflikti?

Čeprav so konflikti normalni, večina ljudi nikoli ni bila naučena, kako jih konstruktivno reševati. Strokovnjaki ponujajo nekaj ključnih tehnik:

1. Aktivno poslušanje

Corse svetuje uporabo t. i. empatičnega reflektiranja – aktivnega poslušanja, pri katerem v svojih besedah ponovimo, kar smo slišali od druge osebe. Veliko ljudi tukaj dela napako, ker začnejo govoriti o lastnih izkušnjah namesto, da bi potrdili in priznali čustva druge osebe. Ko se obe strani počutita slišani, je lažje ozdraviti odnos, tudi če se ne strinjata.

2. Ravnovesje med pozitivnim in negativnim

Če želite izraziti težavo, začnite z pozitivnimi stvarmi. Moheban Wachtel priporoča razmerje štiri pozitivne izjave na eno kritiko. Primer: “Obožujem to, to, to in to pri tebi, vendar me res prizadene, ko narediš to.” To ne le olajša sprejemanje kritike, ampak tudi spodbuja zdravo komunikacijo.

3. Premor, ko se čustva razplamtijo

Konflikti so čustveno naporni. Če opazite, da se vam srce pospešeno bije ali vam je dihanje plitko, predlagajte premor.
Povejte, da pogovora ne zapuščate, ampak se želite umiriti:
“Lahko vzameva trenutek, da se umiriva? Želim te slišati in želim, da slišiš mene, a zdaj sva preveč čustvena, da bi bil pogovor produktiven.”

4. Ne stremite k popolnosti

Gallo poudarja, da konflikti redko potekajo popolno: “Smo ljudje, delamo napake.” Pomembneje je, da konflikt pomaga doseči napredek – ali je to bližina v partnerskem odnosu ali odločitev v službi.

5. Popravite odnos po konfliktu

Najpomembnejši del zdravega konflikta je obnova zaupanja. Moheban Wachtel pojasnjuje, da je ključ v predelavi dogajanja, razumevanju, zakaj je prišlo do nesoglasja in kako se je vsaka stran počutila. Ko je konflikt predelan, ga je mogoče zaključiti in pustiti za seboj.

Konflikti niso znak neuspeha, temveč priložnost za rast. Z aktivnim poslušanjem, spoštljivim izražanjem čustev in zavedanjem, da je včasih bolje odstopiti kot zmagati v prepiru, lahko konflikt postane orodje za krepitev odnosov – tako doma kot na delovnem mestu.

Fotografije: Pexels