Ko delo postane vse življenje: smo našle svobodo ali izgubile čas zase?

Delati iz kavarne, si sredi tedna vzeti dopoldne zase in odpotovati, ne da bi morale najprej prositi za dopust. Takšna svoboda ima svoj čar, še posebej, če smo leta prilagajale življenje urniku, ki ga je določal nekdo drug. Ko lahko same izbiramo, kje in kdaj bomo delale, se zdi, da smo končno našle način, kako kariero vključiti v svoje življenje. Toda čez nekaj časa lahko opazimo, da delo ni dobilo le bolj prijetnega okolja. Dobilo je dostop do skoraj vsega.

Med kosilom odgovorimo naročniku, na vlaku pripravimo ponudbo, ob nedeljski kavi pa pregledamo načrt za prihodnji teden. Nobena od teh stvari sama po sebi ne deluje posebej obremenjujoče. Težava postane očitna šele, ko se vprašamo, kdaj smo bile nazadnje zares nedosegljive, ne da bi imele občutek, da moramo to pojasniti.

Svoboda ima tudi manj fotogenično stran

Pri samostojnem in ustvarjalnem delu je privlačna predvsem možnost izbire. Delamo lahko v svojem ritmu, razvijamo lastne ideje in sprejemamo odločitve, ki se nam zdijo smiselne. Toda ob tem ostajamo odvisne od naročil, rokov in interesov drugih. Prilagodljiv urnik ne pomeni nujno krajšega delovnika, odsotnost pisarne pa še ne zagotavlja več prostora za zasebnost.

Za lepo fotografijo računalnika na sončni terasi se lahko skriva čisto običajen delovni dan, le da zanj ni rezerviran običajen delovni prostor. Oddih, med katerim še vedno rešujemo zaplete, je prijetnejši zaradi razgleda, vendar obveznosti ostanejo. Tudi možnost, da dopoldne preživimo drugače, lahko pomeni, da bomo delo dokončale pozno zvečer.

Finančna negotovost temu doda svoj pritisk. Ko pride dobra priložnost, jo je težko zavrniti, še posebej, če ne vemo, kaj prinaša naslednji mesec. Sprejmemo še en projekt, ker nas zanima, ker potrebujemo prihodek ali ker bi bilo škoda izpustiti sodelovanje. Posamezna odločitev je lahko povsem razumna. Šele ko se jih nabere več, ugotovimo, da smo si zapolnile tudi čas, ki naj bi ga pridobile s samostojnostjo.

Ko smo same del svojega dela

Še bolj zapleteno postane, kadar poklic temelji na našem osebnem okusu, izkušnjah in javni podobi. Pri ustvarjalkah, oblikovalkah, urednicah ali podjetnicah meja med osebo in njenim delom pogosto ni jasno začrtana. Dober izdelek ali uspešen projekt spremljajo še pričakovanja, da bomo prisotne, zanimive in pripravljene o njem govoriti. Obisk dogodka zato ni vedno samo prijeten večer, objava na družbenem omrežju pa ni nujno nekaj, kar naredimo zgolj zase.

Tako se lahko začnemo tudi v zasebnih trenutkih gledati z očmi svojega poklica. Je ta kraj primeren za objavo? Bi iz tega pogovora lahko nastala ideja? Bi bilo dobro, da se dogodka udeležim, čeprav bi raje ostala doma? Radovednost in ustvarjalnost sta lepi lastnosti, toda ni treba, da vsako doživetje nekaj prispeva h karieri.

Posebej težko je postaviti mejo delu, ki ga imamo rade. Ob njem se pritoževanje hitro zazdi nehvaležno. Saj smo si ga izbrale, saj nas izpolnjuje, saj bi si marsikdo želel takšne možnosti. Vse to lahko drži, hkrati pa lahko pogrešamo dan, v katerem nam ni treba skrbeti za naslednji korak. Veselje do dela ne odpravi potrebe po počitku.

Življenje, ki mu ni treba biti uporabno

Ko je delo pomemben del naše identitete, je uspeh lahko zelo oseben, zavrnitev pa prav tako. Zato je dragoceno imeti odnose in dejavnosti, v katerih poklicna vloga stopi v ozadje. Prijateljico, ki je ne zanima, koliko projektov smo zaključile. Hobi, pri katerem ni pomembno, ali napredujemo. Popoldne, ki ga ne bomo naknadno ocenile kot dobro ali slabo izkoriščenega.

Raziskave miselni odmik od dela povezujejo z boljšim počutjem, kakovostnejšim spanjem in manj utrujenosti. Ta odmik je težje doseči, če se obveznosti nadaljujejo prek sporočil in razmišljanja o nalogah, tudi ko smo fizično drugje.

Morda nam zato ni treba takoj sestaviti novega urnika ali iskati še ene popolne rutine. Bolj iskreno vprašanje je, koliko našega življenja trenutno pripada delu in koliko ga še lahko živimo brez njegove prisotnosti. Svoboda, da delamo po svoje, je vredna veliko. Del te svobode pa mora biti tudi možnost, da računalnik pustimo doma in zanimive ideje ne uporabimo za nič drugega kot za dober pogovor.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Pexels