Obstajajo knjige, ki pripovedujejo zgodbo. In obstajajo knjige, ki spremenijo način, kako gledamo na določen kraj. Ernest Hemingway je s romanom Sonce vzhaja in zahaja (The Sun Also Rises), ki letos zaznamuje sto let od izida, naredil prav to. Generacijam bralcev je ustvaril podobo Španije kot dežele neskončnih poletij, vina, prijateljstev, bikoborb in življenja, ki ga je treba živeti intenzivno.

Posebna izdaja knjige, ki je izšla ob 100. obletnici, smo jo našli na spletni strani Amazon.

Toda sto let pozneje se postavlja vprašanje: ali je mit, ki ga je ustvaril, še vedno privlačen? Ali pa je čas, da ga pogledamo nekoliko bolj kritično?

Roman je postal eno najvplivnejših literarnih del 20. stoletja, njegov vpliv pa sega precej dlje od književnosti. Pamplona in festival San Fermín sta po njegovi zaslugi postala simbol svobode, avanture in brezskrbnega poletnega potovanja. Hkrati pa prav ta festival vsako leto znova odpira razprave o nevarnosti, tradiciji in odnosu do živali. Prav ob stoletnici romana so se ta vprašanja ponovno znašla v ospredju.

Ernest Hemingway

Ko je literatura postala turistični zemljevid

Pred Hemingwayem je bila Pamplona predvsem mesto v Navarri. Po izidu romana je postala skoraj romarska destinacija za ljubitelje književnosti.

Ameriški in britanski popotniki so želeli hoditi po istih ulicah kot Jake Barnes in Lady Brett Ashley, piti vino v istih barih ter doživeti festival, ki ga je Hemingway opisal z neobičajno energijo. Roman je ustvaril eno prvih literarnih turističnih ikon sodobnega časa.

V času, ko družbenih omrežij ni bilo, je knjiga postala najboljša promocijska kampanja za mesto.

Marsikateri bralec je želel videti Španijo skozi Hemingwayeve oči – kot prostor spontanosti, strasti in svobode, kjer dnevi minevajo počasneje, noči pa trajajo skoraj do jutra.

Romantika, ki danes ni več tako preprosta

Če bi roman izšel danes, bi bila razprava verjetno precej drugačna. Bikoborbe, tek pred biki in kultura, ki poveličuje tveganje, danes ne veljajo več za samoumevne simbole poguma. Vsako leto festival San Fermín spremljajo poškodbe udeležencev, razprave o dobrobiti živali in vprašanje, ali je mogoče tradicijo ohraniti brez idealiziranja njenega nasilnega dela.

Prav zato je Hemingwayev roman danes zanimiv na drugačen način kot pred sto leti.

Ne zato, ker bi morali zavrniti njegovo literarno vrednost, temveč zato, ker se je spremenil naš pogled na svet. Dela iz preteklosti ne beremo več samo skozi romantiko, ampak tudi skozi etiko, družbene spremembe in vprašanje, kaj smo pripravljeni občudovati.

Hemingwayev ideal moškosti

Še eno vprašanje, ki ga roman odpira danes, je predstava o moškosti.

Hemingwayevi junaki redko veliko govorijo o svojih čustvih. Pogosto jih definirajo pogum, fizična vzdržljivost, alkohol, nevarnost in sposobnost, da bolečino prenesejo brez pritoževanja. Takšna podoba je desetletja veljala za ideal.

Danes pa se vedno pogosteje sprašujemo, ali je prav ta model moškosti prispeval k številnim težavam sodobnih moških – od nezmožnosti izražanja čustev do občutka, da morajo biti ves čas močni in neodvisni.

Ironično je, da je bil tudi Hemingway sam veliko bolj kompleksen, kot kaže njegov javni mit. Bil je izjemen pisatelj, vojni dopisnik, pustolovec, obenem pa človek, ki se je vse življenje spopadal z duševnimi stiskami in občutkom notranjega nemira.

Morda prav zato njegovi liki še danes delujejo tako prepričljivo – ker pod navidezno samozavestjo skrivajo veliko ranljivosti.

Bi danes še vedno potovali tako?

Ob stoletnici romana se odpira še eno zanimivo vprašanje. Bi danes sploh še potovali tako, kot so potovali Hemingwayevi junaki?

Njihova potovanja niso bila načrtovana do zadnje podrobnosti. Niso iskali popolnega hotela, najbolj fotogenične kavarne ali restavracije z največ ocenami. Potovali so zaradi ljudi, pogovorov, naključnih srečanj in občutka, da se lahko zgodba zgodi kjer koli.

Danes pogosto potujemo drugače. Destinacijo poznamo še pred prihodom, saj smo si ogledali stotine fotografij in videov. Vemo, kaj bomo jedli, kje bomo sedeli in katero ulico moramo fotografirati.

Morda je prav zato Hemingway še vedno aktualen. Ne zato, ker bi želeli posnemati njegove junake, ampak zato, ker nas spominja na nekaj, kar se v sodobnem potovanju pogosto izgublja – radovednost.

Velike knjige niso velike zato, ker imajo vedno prav

Sonce vzhaja in zahaja ostaja eno ključnih del svetovne književnosti, čeprav številni deli romana danes sprožajo povsem drugačne odzive kot pred sto leti.

In prav v tem je moč velikih knjig. Ne preživijo zato, ker bi bile brezčasno pravilne, ampak zato, ker se z njimi vsaka generacija znova pogovarja. Kar je bilo nekoč razumljeno kot romantika, danes odpira vprašanja o tradiciji, moškosti, turizmu, nasilju in načinu, kako potujemo.

Hemingway nam morda ne ponuja odgovorov, ponuja pa nekaj, kar je v literaturi pogosto še pomembnejše – zgodbo, ki nas tudi sto let pozneje sili, da premislimo, kako se je spremenil svet. In kako smo se spremenili mi.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Unsplash, Profimedia