Še pred dobrim stoletjem bi se pred soncem skrivali pod širokimi klobuki, rokavicami in senčniki. Svetla polt je bila v evropski družbi znak premoženja, saj je sporočala, da človeku ni treba opravljati fizičnega dela na prostem. Koža, potemnela od sonca, je pripadala poljedelcem, delavcem in ljudem, ki si pred žarki niso mogli poiskati zavetja.
Danes zagorelost razumemo skoraj nasprotno. Povezujemo jo z dopustom, sproščenostjo, športnim življenjem in časom, preživetim ob morju. Po vrnitvi domov ne prinese le temnejše kože, temveč vidni dokaz, da smo si lahko privoščili odmik od vsakdanjika. Lepotni ideal se ni spremenil samo zaradi mode, ampak tudi zaradi novega razumevanja dela, prostega časa in družbenega statusa.
Ko je bleda polt postala znak dela
Veliki preobrat se je začel z industrializacijo. Delavci so se s polj preselili v tovarne, pozneje pa v pisarne, kjer so večji del dneva preživeli brez sončne svetlobe. Bledica ni več nujno pomenila življenja v razkošju. Lahko je razkrivala dolge ure dela v zaprtem prostoru.
Hkrati so premožnejši sloji začeli pogosteje potovati, počitnikovati ob morju in se ukvarjati s športom na prostem. Zagorelost je dobila nov pomen. Sporočala je, da ima človek čas za oddih in denar za potovanje. Postala je nekakšen spominek, ki ga ni bilo treba prinesti v kovčku.
Je zagorelost res izumila Coco Chanel?
K preobratu je nedvomno prispevala Coco Chanel, čeprav ji celotnega trenda ne moremo pripisati. Po pogosto ponovljeni zgodbi se je leta 1923 s francoske riviere vrnila vidno zagorela. Njene fotografije so pritegnile pozornost, njen videz pa je kmalu postal predmet posnemanja.
Toda zgodovinarji opozarjajo, da se je sprememba začela že prej. Delovne navade so se spreminjale, Hollywood je ustvarjal privlačno podobo sončne Kalifornije, premožni Evropejci pa so Azurno obalo spreminjali v prizorišče novega, sproščenega razkošja. Chanel je družbeni premik ujela ob pravem trenutku in mu dala modno legitimnost.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je zagorela polt postala simbol mladosti, svobode in privlačnosti. Fotografije Slima Aaronsa ob bazenih, bikiniji, potovanja in kalifornijska kultura so pomagali ustvariti podobo življenja, ki je bilo vedno videti kot počitnice. Do osemdesetih let so k temu dodali še solarije, olja za hitrejše porjavitev in nevarno prepričanje, da je temnejša koža dokaz zdravja.
Zakaj se zagoreli počutimo lepše?
Del odgovora ni v barvi kože, temveč v vsem, kar ji pripisujemo. Zagorelost nas spomni na morje, lahkotnejša oblačila, več časa zase in dneve brez običajnega urnika. V ogledalu zato ne vidimo le spremenjenega tena. Vidimo različico sebe, ki je spočita, sproščena in nekoliko bolj brezskrbna.
Topel odtenek lahko optično izenači manjše nepravilnosti, poudari belo barvo oblačil ter ustvari večji kontrast z očmi in zobmi. Če verjamemo, da smo videti bolje, se pogosto vedemo samozavestneje. Tega učinka ne ustvari samo zagorelost, ampak predvsem naše prepričanje o njej.
Zagorelost ni znak zdrave kože
Prav tu se skriva največji paradoks. Čeprav jo kultura še vedno povezuje z zdravim sijajem, je porjavitev obrambni odziv kože na ultravijolično sevanje. Koža začne proizvajati več melanina, ker poskuša omejiti nadaljnje poškodbe. Dermatologi opozarjajo, da varna zagorelost ne obstaja in da že potemnitev kože pomeni poškodbo zaradi UV-sevanja. Naravno pridobljena zagorelost obenem zagotavlja le približno zaščito SPF 2 do 4, zato nas ne varuje pred opeklinami.
Ponavljajoče izpostavljanje soncu pospešuje nastanek pigmentnih madežev, gub in izgubo čvrstosti ter povečuje tveganje za kožnega raka. Solarij ni varnejša bližnjica, saj prav tako uporablja UV-sevanje.
Če vam je všeč videz zagorele kože, so samoporjavitveni izdelki varnejša estetska možnost, vendar ne nadomeščajo zaščite pred soncem. Tudi ob njih potrebujete izdelek s širokim spektrom zaščite, senco, primerna oblačila in premišljen odnos do opoldanskega sonca.
Morda je zdaj čas za nov obrat v lepotnih idealih. Ne takšnega, pri katerem moramo zagorelost zamenjati z novo zapovedjo, ampak takšnega, pri katerem zdrava koža ne potrebuje dokaza, da smo bili na počitnicah.
Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter in bodite vedno korak pred trendi.
Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.
Foto: Unsplash
