V mestu, kjer je umetnost del vsakdanjega ritma, ima Albertina posebno mesto. Njena razkošna palača stoji le nekaj korakov od Dunajske državne opere, pod znamenito teraso pa se skriva ena najpomembnejših svetovnih zbirk risb in grafik. Letos praznuje 250 let, jubilej pa je dovolj dober razlog, da se na Dunaj odpravimo tudi takrat, ko smo njegove klasične znamenitosti že obiskali.

Osrednja jubilejna razstava Collecting for the Future ne pripoveduje le zgodovine muzeja, temveč odpira vrata v zbirko, ki obsega več kot milijon del. Na ogled je od 19. junija do 11. oktobra 2026, njen največji magnet pa je Dürerjev Zajec, ena tistih umetnin, ki jih poznamo s knjig, razglednic in reprodukcij, v živo pa jih lahko vidimo le ob redkih priložnostih.

Dürerjev Zajec se ne pojavi pogosto

Albrecht Dürer je znameniti akvarel ustvaril leta 1502. Neverjetna natančnost dlake, budno oko živali in svetloba, ki se zrcali v njem, še danes delujejo skoraj sodobno. Toda delo na papirju je izjemno občutljivo na svetlobo, zato večino časa počiva v skrbno nadzorovanih muzejskih pogojih. Njegova vključitev v jubilejno razstavo je zato več kot običajen razstavni poudarek.

Ob njem so predstavljena dela umetnikov, kot so Hieronymus Bosch, Pieter Bruegel starejši, Michelangelo, Rembrandt, Caspar David Friedrich, Édouard Manet in Egon Schiele. Razstava ne deluje kot preprost niz velikih imen, temveč pokaže, kako je zasebna zbirateljska strast skozi dve stoletji in pol postala institucija svetovnega pomena.

Ženska, brez katere Albertine morda ne bi bilo

Začetek zbirke običajno povezujemo z vojvodo Albertom Saško-Tešenskim, po katerem je Albertina dobila ime. Jubilejna postavitev pa prvič izraziteje osvetljuje vlogo njegove žene, nadvojvodinje Marije Kristine, najljubše hčere cesarice Marije Terezije.

Marija Kristina ni bila le premožna pokroviteljica moževega zbirateljstva. Tudi sama je ustvarjala, dobro poznala umetnost in dejavno vplivala na oblikovanje zbirke. Njeno premoženje je zakoncema omogočilo obsežne nakupe, njena izobrazba in okus pa sta pomagala določiti smer zbiranja. Za simbolni začetek Albertine velja leto 1776, ko sta prejela približno 10.000 grafik, iz katerih je zrasla današnja zbirka.

Ta ženski pogled daje jubileju zanimivejšo razsežnost. Za zgodbo o slavnem muzeju se skriva ženska, katere vpliv je bil dolgo manj opazen od moževega, čeprav brez nje zbirka najverjetneje ne bi dobila enakega obsega in značaja.

Najlepši kulturni dan na Dunaju

Albertina je za enodnevni obisk skoraj idealno umeščena. Po dopoldanskem ogledu lahko nadaljujete do bližnjega Burggartna, se ustavite na kavi v Palmenhausu, sprehodite do Hofburga in dan zaključite z zgodnjo večerjo v središču mesta. Če želite razstavo doživeti brez hitenja, izberite sredo ali petek, ko je muzej odprt do 21. ure. Druge dni je odprt od 10. do 18. ure.

Redna vstopnica trenutno stane 20,90 evra in vključuje ogled celotnega muzeja, otroci in mladi do 19. leta pa imajo brezplačen vstop. Vstopnice je mogoče kupiti vnaprej na uradni strani Albertine.

Iz Ljubljane je Dunaj za enodnevni izlet najpreprosteje dosegljiv z avtomobilom, za počasnejši kulturni konec tedna pa je prijetna tudi vožnja z vlakom. Slovenske železnice ob pravočasnem nakupu ponujajo vozovnice od 29,90 evra, toda zaradi trajanja poti je pri potovanju z vlakom smiselna vsaj ena nočitev.

Albertininih 250 let tako ni le muzejski jubilej. Je redka priložnost, da se približamo delom, ki zaradi svoje občutljivosti večino časa ostajajo skrita, in znova odkrijemo institucijo, mimo katere smo na Dunaju morda že velikokrat šli.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Profimedia, Magnific