Umrla je Gloria Steinem: pet njenih idej je za vedno spremenilo življenje žensk

Gloria Steinem, ena najvplivnejših feminističnih novinark in aktivistk zadnjih šestih desetletij, je 2. septembra umrla na svojem domu v New Yorku. Stara je bila 92 let. Njena fundacija je novico sporočila na Instagramu in zapisala, da je umrla mirno, obkrožena z ljudmi, ki so jo imeli radi. Vzroka smrti niso razkrili.

Steinemova je bila zaradi velikih letalskih očal, dolgih las in izjemne medijske prepoznavnosti najbolj viden obraz ameriškega ženskega gibanja, vendar svojega dela ni razumela kot zgodbo ene same voditeljice. Bila je novinarka, ki je znala osebno izkušnjo spremeniti v javno vprašanje, ter organizatorka, ki je vztrajala, da družbenih sprememb ne ustvarjajo ikone, ampak skupnosti.

Njena zapuščina zato ni le seznam zgodovinskih dosežkov. Številne ideje, ki jih je pomagala prenesti v osrednje medije, še vedno določajo naše pogovore o delu, telesu, partnerstvu, materinstvu in pravici ženske, da sama oblikuje svoje življenje.

Ženske zgodbe niso obrobna novinarska tema

Ko je Steinemova v šestdesetih letih začela novinarsko kariero, so uredniki ženskam pogosto prepuščali teme o modi, hrani in domu, resno politično poročanje pa je ostajalo pretežno moško področje. Sama je želela pisati o politiki in družbenih spremembah, vendar je največ pozornosti sprva dobila z reportažo iz leta 1963, za katero se je pod krinko zaposlila kot Playboyeva zajčica in razkrila ponižujoče delovne razmere.

Leta 1968 je sodelovala pri ustanovitvi revije New York, leta 1972 pa soustanovila revijo Ms.. Ta je o splavu, nasilju v družini, neenakem plačilu in spolni diskriminaciji pisala kot o osrednjih družbenih vprašanjih, ne kot o zasebnih ženskih težavah. Današnje ženske revije, ki poleg lepote in mode obravnavajo denar, zdravje, politiko in kariero, veliko dolgujejo temu premiku.

Osebno življenje je povezano z družbenimi pravili

Steinemova je pri 22 letih v Londonu prestala takrat nezakonit splav, vendar o njem dolgo ni govorila. Prelomni trenutek je doživela leta 1969, ko je kot novinarka spremljala javno pričevanje žensk o njihovih izkušnjah s splavom. Spoznala je, da nekaj, kar ženske doživljajo v tišini, ni le osebna okoliščina, temveč vprašanje pravic, zdravstvene oskrbe in demokracije.

Njeno vztrajanje pri telesni avtonomiji ostaja aktualno tudi danes. Odločanje o kontracepciji, nosečnosti, zdravljenju in lastnem telesu ni ločeno od političnih odločitev, dostopnosti zdravstvenih storitev ali ekonomskega položaja ženske.

Enakost se ne konča pri službeni pogodbi

Steinemova je opozarjala, da ženske zunaj doma ne morejo doseči polne enakosti, dokler skrb za dom, otroke in odnose ostaja skoraj samoumevno njihova odgovornost. Danes imamo več žensk na univerzah, vodilnih položajih in v javnem življenju, vendar neplačano delo še vedno pomembno določa, koliko časa in energije jim ostane za kariero, počitek ali lastne ambicije.

Njena ideja ni zahtevala, da morajo vse ženske živeti enako. Zahtevala je, da spol ne sme vnaprej določiti, kdo bo služil denar, kdo bo skrbel in čigav čas bo veljal za dragocenejšega.

Feminizem ne more imeti samo enega obraza

Čeprav je sama postala njegov najbolj prepoznaven simbol, je Steinemova poudarjala vpliv temnopoltih aktivistk in sodelovala z Dorothy Pitman Hughes, Bello Abzug, Shirley Chisholm ter številnimi drugimi ženskami. Pomagala je ustanoviti organizacije za večjo politično zastopanost žensk, podporo lokalnim pobudam in njihovo vidnost v medijih.

Njene poti niso bile brez kritik, vendar je razumela pomembno načelo: napredek zahteva poslušanje izkušenj, ki niso enake našim. Feminizem, ki govori le v imenu privilegiranih žensk, ne more doseči enakosti za vse.

Svoboda pomeni možnost izbire

Steinemova se ni poročila do 66. leta in ni imela otrok, česar po lastnih besedah ni obžalovala. Ko se je leta 2000 poročila z Davidom Balom, je odločitev razumela kot dokaz, da svoboda ni zavračanje zakona ali materinstva, temveč možnost, da se zanju odločimo – ali pa ne.

Tudi staranja ni sprejela kot umik iz javnega življenja. Še v osemdesetih letih je potovala, pisala in sodelovala pri projektih o nasilju nad ženskami, rasni pravičnosti in politični zastopanosti. Leta 2013 ji je Barack Obama podelil predsedniško medaljo svobode.

Gloria Steinem ženskam ni zapustila navodil za pravilno življenje. Pomagala pa je ustvariti jezik, s katerim lahko povedo, da želijo živeti drugače. Pravica do tega glasu je danes videti samoumevnejša kot pred šestdesetimi leti, vendar še zdaleč ni dokončno izborjena.

Ne zamudite zgodb, ki jih izbiramo posebej za naše bralke. Naročite se na Etiketin newsletter  in bodite vedno korak pred trendi.

Za dnevno dozo mode, lepote in lifestyle navdiha pa nas spremljajte na Instagramu in Facebooku.

Foto: Profimedia