A s tem je zrasla tudi stopnja debelosti, ki je danes eden glavnih javnozdravstvenih izzivov sodobne družbe.
Številke govorijo same zase. Leta 2024 je kar 43 odstotkov Američanov klasificiranih kot debelih, medtem ko je bilo v 60. letih prejnjega stoletja takšnih le okoli 13 odstotkov. Strokovnjaki kot glavni razlog navajajo povečan vnos ultraprocesirane hrane in obrokov z visoko energijsko vrednostjo. Debelost pa ni zgolj estetski problem – lahko vodi v resne zdravstvene zaplete, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, zamaŭena jetra, apneja v spanju in nekatere vrste raka.
Kalifornijska nutricionistka Autumn Bates je analizirala, zakaj so bili ljudje nekoč vitkejši, čeprav so manj vadili in niso imeli pametnih ur ali fitnes aplikacij. Po njenem mnenju obstajajo štirje glavni razlogi.
1. Več domače, sveže pripravljene hrane
V 60. letih je bila domača kuhinja nekaj povsem običajnega. Obroki so vključevali kakovostne beljakovine, zelenjavo, sadje in mlečne izdelke. Šolske malice otrok so bile pogosto bolj uravnotežene kot danes. Hitre hrane skoraj ni bilo, porcije pa so bile manjše. Priprava hrane doma pomeni manj dodanega sladkorja, več vlaknin, boljši nadzor nad kakovostjo sestavin.
Raziskave, kot je tista Univerze Johns Hopkins, so pokazale, da ljudje, ki pogosto kuhajo doma, zaužijejo manj sladkorja, maŭb in rafiniranih ogljikovih hidratov.
2. Porast ultraprocesirane hrane
Danes je skoraj nemogoče odpreti shrambo brez da bi naleteli na ultraprocesirana živila – od kosmičev in zamrznjenih pic do energijskih ploščic in sladoleda. Ta živila pogosto vsebujejo umetne dodatke, ojačevalce okusa, sladila, konzervanse in druge sestavine, ki jih doma ne bi uporabili. Te hrane pogosto ne prepoznamo kot “problematične”, saj so privlačnega videza in okusa.
Bates opozarja, da ultraprocesirana hrana zmanjšuje občutek sitosti, kar pomeni, da pojemo več, kot bi sicer. Nekatere študije ocenjujejo, da posamezniki zaradi takšne hrane dnevno zaužijejo tudi do 800 kalorij več.
3. Več spontane telesne dejavnosti
Ljudje so se v preteklosti več gibali – a ne nujno zavestno. Dela so bila fizično zahtevnejša, gospodinjska opravila so terjala več gibanja, manj je bilo avtomobilov, več se je hodilo peš. Tudi otroci so več časa preživeli zunaj. Danes številni delajo za računalniki in se premikajo manj. Avtorica priporoča redno gibanje (3–4-krat na teden), čeprav v krajših intervalih, ter vsakodnevne sprehode in vmesne aktivne pavze.
4. Krajši spanec in motnje spanja
V 60. letih je povprečen Američan spal 8,5 ure, danes komaj 7 ur. Manj spanja vpliva na povečan apetit in željo po sladkarijah ter poveča verjetnost prenajedanja. Krivec za slabši spanec je tudi tehnologija: ekrani, telefon, Netflix, socialna omrežja … Vse to nas zadrži pokonci dlje, kot bi si želeli.
Batesova poudarja pomen večerne rutine in postavljanja meje glede uporabe naprav. Kakovosten spanec ni razkošje, temveč nuja za zdravje.
Naše telo se v osnovi ni bistveno spremenilo – spremenil pa se je način življenja. Več sedenja, manj spanja, hitra prehrana in manj domače kuhinje so sestavine, ki ustvarjajo popolno nevihto za porast debelosti. A dobra novica je, da lahko s preprostimi navadami – več gibanja, domača priprava obrokov, omejevanje procesirane hrane in boljša spalna higiena – naredimo veliko za svoje zdravje.
